Do razlik prihaja zato, ker obstajata dva različna načina razvrščanja moči lista. Nobeden ni napačen – gre le za drugačno filozofijo delitve.
Na tvoji sliki so razredi:
| Odpiratelj | Pomen |
|---|---|
| 12–14 | minimalni list |
| 15–17 | vabilni list |
| 18+ | maksimalni list |
Nekateri avtorji pa uporabljajo:
| Odpiratelj | Pomen |
|---|---|
| 13–15 | minimalni list |
| 16–18 | vabilni list |
| 19–21 | maksimalni list |
Zakaj?
1. Prvi sistem izhaja iz najšibkejšega možnega odprtja
Ker lahko odpreš že z 12 figurami, je logično, da je:
12–14 = minimum,
15–17 = sredina,
18+ = maksimum.
Ta način uporablja veliko evropskih učbenikov, predvsem pri učenju licitacije.
2. Drugi sistem uporablja sredino okoli 17 figur
Nekateri želijo imeti razrede enako široke:
13–15
16–18
19–21
Tukaj se 12-figur ne obravnava kot “pravi minimum”, ampak kot nekoliko posebna odprtja (zelo dobra razdelitev, dobra barva ipd.).
Kateri je bolj logičen?
Če igraš standardni sistem (2/1, SAYC, Better Minor), je po mojem mnenju bolj naravna delitev:
12–14 = minimalni list,
15–17 = vabilni oziroma srednje močan list,
18+ = maksimalni list.
Razlog je preprost: odprtje je možno že z 12 figurami, zato mora biti tudi 12 vključeno v minimalni razred.
V praksi
Predpostavimo, da odpreš 1♥.
12–14 figur → partner naj ne pričakuje dodatne moči.
15–17 figur → imaš nekaj rezerve in lahko sprejmeš povabilo v igro.
18+ figur → zelo močan list, pogosto boš iskal pot do igre ali celo do šlema.
Kaj uporabljajo vrhunski igralci?
Večina sodobnih licitacijskih sistemov (2/1 Game Force, Standard American, Precision pri naravnih odprtjih) ne govori toliko o točnih razredih 13–15 ali 15–17, ampak uporablja izraze:
- minimum (minimalni list),
- medium (srednje močan list),
- maximum (maksimalni list).
Točne meje se nato prilagodijo posameznemu sistemu. Če je odprtje možno že z 12 figurami, je razdelitev 12–14 / 15–17 / 18+ najbolj skladna s tem sistemom. Ker ti uporabljaš sistem 2/1 Game Forcing, bi priporočal prav to razvrstitev.
12-figur se ne obravnava kot “pravi minimum”, ampak kot nekoliko posebna odprtja (zelo dobra razdelitev, dobra barva ipd.)
Ta stavek pomeni, da nekateri avtorji ne priporočajo odpiranja z vsemi listi, ki imajo 12 figur. Menijo, da je 12 figur pogosto premalo za odprtje, razen če ima list dodatne odlike.
Pri odločanju o odprtju niso pomembne samo figure (HCP), ampak tudi:
dobra razdelitev (npr. 5-5, 6-4),
dolga kakovostna barva,
koncentracija figur v dolgih barvah,
malo figur v kratkih barvah.
Primer 1 – 12 figur, vendar neprimeren za odprtje
♠ K 8 5
♥ Q 9 4
♦ K 8 3
♣ Q 10 7 3
To je 12 figur, vendar:
- razdelitev je 4-3-3-3,
- ni petkartne barve,
- figure so razpršene.
Veliko igralcev bi s takim listom pasiralo, čeprav ima 12 figur.
Primer 2 – 12 figur, primeren za odprtje
♠ A K J 9 7 4
♥ 8 5
♦ K 7 3
♣ 9 4
Tudi ta list ima 12 figur, vendar:
kakovostna šestkartna pikova barva,
dve hitri štih (A, K),
zelo usmerjena moč.
Tak list je skoraj vedno odprtje 1♠.
Zakaj potem nekateri začnejo z 13–15?
Njihovo razmišljanje je:
12 figur niso vedno dovolj za odprtje.
13 figur pa skoraj vedno pomenijo normalno odprtje.
Zato razrede pišejo:
13–15 = minimum,
16–18 = sredina,
19–21 = maksimum.
S tem dejansko opisujejo tipično moč odprtij, ne vseh teoretično dovoljenih odprtij.
Kaj pa v sodobnem bridžu?
Danes večina igralcev uporablja pravilo 20:
Odpreš, če je število figur + število kart v dveh najdaljših barvah ≥ 20.
Na primer:
12 figur + 5-5 razdelitev = 12 + 10 = 22 → odpreš.
12 figur + 4-3 razdelitev = 12 + 7 = 19 → običajno pasiraš.
Zato je mogoče razumeti oba pristopa:
12–14 / 15–17 / 18+ izhaja iz teoretično dovoljenih odprtij.
13–15 / 16–18 / 19–21 pa predpostavlja, da veliko 12-figur sploh ne bo odprlo, zato začne razvrščanje pri 13 figurah.
Drugi sistem uporablja sredino okoli 17 figur
Ko sem napisal, da drugi sistem uporablja sredino okoli 17 figur, sem imel v mislih, da avtorji želijo razdeliti običajno moč odprtij na tri približno enako široke skupine.
Poglejmo obe delitvi.
Prva delitev
| Figure | Razred |
|---|---|
| 12–14 | minimalni |
| 15–17 | srednji (vabilni) |
| 18+ | maksimalni |
Ta delitev izhaja iz dejstva, da lahko odpreš že z 12 figurami.
Druga delitev
| Figure | Razred |
|---|---|
| 13–15 | minimalni |
| 16–18 | srednji (vabilni) |
| 19–21 | maksimalni |
Tu so vsi razredi široki približno tri figure:
minimum = 13, 14, 15,
sredina = 16, 17, 18,
maksimum = 19, 20, 21.
Opaziš, da je 17 figur približno na sredini drugega razreda. Zato sem napisal, da je sistem “centriran okoli 17 figur”.
Zakaj ravno 17?
Ker je 17 figur približno povprečna moč dobrega odpiralnega lista. Če pogledaš razpon običajnih odprtij (13–21), je sredina:
[
\frac{13+21}{2}=17
]
Zato nekateri avtorji postavijo razrede simetrično okoli te vrednosti.
To pa ne pomeni …
… da je 17 figur kakšna posebna meja v pravilih bridža. Gre samo za priročno razdelitev.
V praksi igralec z 17 figurami pogosto še vedno licitira podobno kot igralec s 16 figurami. Pomembnejši so:
razdelitev,
kakovost barv,
položaj figur,
licitacija partnerja.
Katera delitev je bolj uporabna?
Če uporabljaš sodobni sistem 2/1 Game Forcing in pravilo 20, je delitev:
12–14 minimum,
15–17 srednji list,
18+ maksimum
običajno bolj naravna, ker upošteva, da lahko povsem pravilno odpreš tudi z 12 figurami, kadar ima list dovolj dodatnih odlik.