Latinsko indicium pomeni znamenje, znak, dokaz, naznanilo oziroma sled, izhaja pa iz glagola indicare – pokazati, nakazati, razkriti.
V slovenščini zato indic pomeni predvsem dejstvo ali okoliščino, ki posredno kaže na nekaj, vendar tega sama po sebi še ne dokazuje.
Primer: »Policija je našla več indicev, ki kažejo na storilca.«
Zanimivo: iz istega latinskega korena imamo tudi besede indikacija, indikator, indicirati.
Pri bridžu je indic zelo primerna beseda za informacijo, iz katere sklepaš, katere karte ima nasprotnik, čeprav tega še ne veš zagotovo.
Na primer: nasprotnikova licitacija, začetna ataka, signaliziranje, vrstni red odigranih kart in oklevanje so lahko indici o razporeditvi kart.
Lahko bi rekli:
»Iz dosedanjega odigravanja imamo več indicev, da ima West damo pik.«
Torej: indic = znak oziroma okoliščina, na podlagi katere sklepamo o nečem, česar neposredno ne poznamo.
Da, smisel je pravilen, le izrazila bi ga nekoliko natančneje.
Če po vajinem sistemu začetna ataka s kraljem kaže določeno kombinacijo, na primer K–D–J, potem je kralj indic, da ima nasprotnik tudi damo in fanta.
Torej:
Vidimo: ♠ K Indic: ataka s kraljem Sklepamo: napadalec ima verjetno tudi ♠ D in ♠ J.
Pomembno pa je: kralj sam po sebi ni vedno dokaz za D in J — to velja samo, če vajin dogovor o atakah določa, da ataka K kaže takšno sekvenco.
Povezani sta tako: okoliščina je dejstvo ali dogodek, znak pa je pomen, ki ga temu dejstvu pripišemo.
Pri bridžu je to lepo vidno. Nasprotnik atakira kralja — to je opažena okoliščina. Ker poznamo njegov sistem atak, je ta kralj znak, da ima verjetno še damo in fanta. Ko ta znak uporabimo za sklepanje o skritih kartah, mu lahko rečemo indic.
Torej približno:
okoliščina → postane znak → znak uporabimo kot indic → naredimo sklep
V tvojem primeru: »Ataka s kraljem je indic, da ima nasprotnik tudi damo in fanta.« To je zelo dobra uporaba besede indic.
V širšem smislu je to AI-agent za bridž, vendar trenutno je bolj natančno specializiran AI-asistent z lastno bazo znanja.
Tvoj »Učitelj bridža« že zna sam sprejeti vprašanje, poslati ga AI-ju, poiskati ustrezne informacije v tvojih učnih listih prek Vector Store/File Search in sestaviti odgovor v slovenščini.
Od preprostega klepetalnika se razlikuje predvsem po tem, da ima dostop do tvojih učnih gradiv | PDF -> glej spodnjo sliko | in uporablja orodje File Search. Za bolj »polnega agenta« pa mu lahko dodava še več samostojnega vedenja — na primer, da vodi učenca skozi lekcijo, postavlja vprašanja, preverja odgovore, prilagaja težavnost in si znotraj pogovora zapomni, kaj je učenec že povedal.
To je dobra osnova za pravega Učitelja bridža. Naslednji pomemben korak bi bil, da ne odgovarja samo na posamezna vprašanja, ampak zna z uporabnikom voditi celoten pogovor.
Pozor: Vsako vprašanje in odgovor stane lastnika spletne strani!
Da. Za tvojega Učitelja bridža je 5 USD lahko presenetljivo veliko.
OpenAI trenutno zaračuna File Search 2,50 USD na 1.000 klicev, torej približno 0,0025 USD na iskanje. Poleg tega se plačajo vhodni in izhodni tokeni modela. Tvoj Vector Store je zelo majhen (okoli 87 KB), zato je daleč pod prvim brezplačnim 1 GB prostora. (OpenAI)
Če zelo približno predpostaviva, da eno vprašanje sproži eno iskanje po učnem gradivu in kratek odgovor, bi bilo samo za File Search:
Število vprašanj
File Search
100
0,25 USD
500
1,25 USD
1.000
2,50 USD
2.000
5,00 USD
Toda to ni celoten strošek, ker se dodatno plača model za branje vprašanja, najdenih delov PDF-ja in ustvarjanje odgovora. File Search lahko v nekaterih primerih naredi tudi več kot en iskalni klic za eno uporabnikovo vprašanje. (OpenAI)
Zato bi za tvojo stran kot varno praktično oceno računal približno 500–1.000 vprašanj za 5 USD, dokler ne vidiva dejanske porabe. Če bodo odgovori kratki in bo iskanje učinkovito, jih je lahko tudi več.
Predlagam, da naložiš samo 5 USD, nato pa narediva 10–20 testnih vprašanj (Landy, Stayman, Cappelletti, RKCB …). Potem lahko iz dejanske porabe zelo natančno izračunava, koliko vprašanj boš dobil za 5 USD.
Pri parskem turnirju na matchpointe (MP) je število parov pomembno predvsem za to, koliko MP lahko dobiš na posameznem boardu, precej manj pa za končni odstotek (%).
Če na istem boardu primerjamo tvoj rezultat z rezultati drugih parov v isti smeri, dobiš MP za vsak rezultat, ki si ga premagala, in polovico za izenačen rezultat. Zato več parov pomeni več primerjav.
Na primer, zelo poenostavljeno:
Uspešnost na boardu
7 parov
14 parov
zelo dober rezultat
veliko MP
še več MP
približno sredina
približno 50 %
približno 50 %
zelo slab rezultat
malo MP
malo MP
Ključ je odstotek. Če imaš po turnirju 60 %, je to načeloma enako dober relativni rezultat, ne glede na to, ali je igralo 7 ali 14 parov.
Je pa ena pomembna razlika: pri majhnem številu parov je rezultat bolj občutljiv na posamezne boarde. En nenavaden rezultat, napaka nasprotnikov ali zelo srečen board lahko precej bolj vpliva na končni %. Pri 14 parih se rezultat primerja z več mizami, zato praviloma bolje pokaže, kako dober je bil rezultat v celotnem polju.
Zato bi lahko rekli: 60 % pri 7 parih in 60 % pri 14 parih sta matematično primerljiva MP rezultata, vendar je 60 % v večjem polju praviloma statistično bolj zanesljiv pokazatelj uspešnosti.
Če želiš, ti lahko na konkretnem primeru pokažem isti board pri 7 in 14 parih ter natančno izračunam MP (top, average, bottom).
Da, to je zelo pomembna pripomba. Pri 1♦ – Dbl – Pass – ? moramo izhajati iz tega, kaj je partner povedal s takeout kontro.
Partnerjev Dbl praviloma pomeni: »V ♦ sem kratek/slab, za preostale tri barve pa imam podporo, pogosto vsaj približno 3 karte.« Zato če imate vi veliko ♦, se vajini roki lahko zelo lepo dopolnjujeta: kar je vaša dolžina, je partnerjeva kratkost.
Toda to še ne pomeni, da sta 1NT in kazenski Pass enaka.
Primerjajva dve roki
Partner ima približno:
♠ KJxx ♥ AQxx ♦ x ♣ Kxxx
Nasprotnik odpre 1♦, partner da Dbl.
Vi imate:
♠ 8xx ♥ xx ♦ KJ10x ♣ Qxxx
Tu je vajina skupna razporeditev zanimiva: vi imate ♦, partner je v ♦ kratek; partner ima ostale barve, vi imate nekaj kart tudi tam. Vajini roki se dobro dopolnjujeta.
Toda odločitev je:
1♦ – Dbl – Pass – 1NT
če imate dovolj moči in dobro zaustavitev ♦, ker želite igrati NT. Za 1NT je pomembno, da nasprotnik ne more preprosto pobrati vrste ♦ štihov.
Nasprotno pa pri:
1♦ – Dbl – Pass – Pass
pravite nekaj močnejšega:
»Partner, vem, da si v ♦ kratek. Prav zato jaz držim veliko in dobre ♦. Pustiva nasprotnika v njegovi barvi in ga poskusiva kaznovati.«
Tu je bistvena razlika
Če imate na primer:
♦ KJx → to je pogosto NT-tip roke: ♦ lahko zaustavite, vendar nimate nujno dovolj diamantov za kaznovanje.
Če imate:
♦ KJ109x → to je veliko bolj penalty-pass tip: nasprotnik je odprl ♦, vi pa sedite za odpiralcem z dolgo in kakovostno ♦ barvo.
In položaj je še posebej prijeten zato, ker veste, da ima partner po takeout Dbl praviloma malo ♦. Nasprotnik ima zato lahko težave: njegove ♦ so skoncentrirane med njim in vami, vi pa sedite za njim.
Zelo uporabno pravilo
Po 1♦ – Dbl – Pass – ?:
1NT = »Imam nekaj točk, uravnoteženo roko in ♦ stopper. Želim igrati brez aduta.«
Pass = »Imam toliko dobrih ♦, da ne želim iskati najinega fita v drugi barvi. Želim braniti 1♦X.«
Torej imate prav: partnerjeva kratkost v ♦ in vaša dolžina v ♦ se zelo dobro dopolnjujeta. Toda pri kazenskem Passu ni glavno vprašanje, ali sta vajini roki skupaj uravnoteženi. Glavno vprašanje je: ali so vaše ♦ dovolj dolge in kakovostne, da bo 1♦X za nasprotnika nevaren?
Če želite, lahko pokažem še točno mejo: s 3, 4, 5 ali 6 karami – kdaj 1NT in kdaj Pass, kar je pri tej situaciji zelo uporabno.
Da. Beseda »braniti« se v bridžu uporablja v dveh nekoliko različnih pomenih, zato lahko nastane zmeda.
1. Braniti kontrakt = igrati v obrambi
To je pomen, ki sva ga uporabljala pri:
1♦ – Dbl – Pass – Pass – Pass
Nasprotnik igra 1♦X, vidva pa branita kontrakt. To pomeni, da sta obrambna igralca in ga poskušata podreti.
2. »Braniti« oziroma žrtvovati se z lastnim kontraktom
Recimo:
Nasprotnika licitirata 4♥, za kar ocenjujeta, da bosta naredila in dobila npr. 620 točk.
Vidva pa licitirata 4♠, čeprav veste, da 4♠ verjetno ne bosta naredila.
Zakaj?
Ker lahko izgubita manj točk, kot bi jih izgubila, če bi nasprotnikom pustila narediti 4♥.
Na primer, če sta vidva nevulnerabilna:
4♥ = nasprotnika bi dobila približno 620.
Vidva licitirata 4♠X in padeta za 2:
4♠X −2 = −300
Torej sta namenoma izbrala kontrakt, ki ga verjetno ne bosta naredila:
−300 je za vaju boljše kot −620.
Temu natančneje pravimo žrtvena licitacija oziroma sacrifice, lahko pa boste slišali tudi, da ste se z višjo licitacijo branili proti njihovemu kontraktu.
Zato je pomembno razlikovati:
»Braniva 1♦X« → nasprotnik igra, midva sva obramba.
»Proti 4♥ sva se branila s 4♠« → midva sva prevzela kontrakt, čeprav pričakujeva padec, ker želiva nasprotnikom preprečiti njihov boljši rezultat.
Pri drugem primeru torej cilj ni nujno narediti kontrakta. Cilj je doseči boljši rezultat na razdelitvi. To je eden od zelo pomembnih tekmovalnih principov bridža.
Ta misel je zelo lepa in se odlično povezuje z učenjem bridža. Poglejva jo stavek za stavkom.
»Učenje je odkrivanje tistega, kar že znamo.«
To ne pomeni dobesedno, da vse že znamo. Pomeni, da pri učenju pogosto povežemo novo znanje z nečim, kar že razumemo.
Pri bridžu si na primer že večkrat opazil, da nasprotnik, ki je veliko licitiral, verjetno drži precej figur. Ko se pozneje naučiš sistematično šteti njegove FT, pravzaprav dobiš pravilo in metodo za nekaj, kar si prej že intuitivno zaznaval.
»Z delom pokažemo, da to znamo.«
Ni dovolj, da prebereš:
»Pred odigravanjem preštej svoje zgubitke.«
Pravo znanje pokažeš šele takrat, ko dobiš razdelitev in sam dejansko prešteješ zgubitke ter na tej osnovi narediš načrt igre.
Pri bridžu je to velika razlika med:
»Poznam to pravilo.«
in
»Znam ga uporabiti za mizo.«
»S poučevanjem spomnimo druge, da to znajo tudi oni.«
Dober učitelj ne poda samo odgovora:
»Odigraj ♠9.«
Ampak igralca vodi z vprašanji:
Kaj je West licitiral? Koliko FT je že pokazal? Katere figure mu še lahko ostanejo? Kje je verjetneje ♠J?
In učenec na koncu sam pride do odgovora.
To je bistvo tega stavka: učitelj ti pomaga, da začneš uporabljati lastno sposobnost razmišljanja.
Najgloblji je zadnji stavek
»Najboljše poučujemo tisto, o čemer se moramo največ naučiti.«
Na prvi pogled se sliši protislovno. Zakaj bi najbolje poučeval nekaj, česar se moraš še veliko naučiti?
Ker te poučevanje prisili v globlje razumevanje.
Če sam znaš uporabiti Stayman, je to ena stopnja znanja.
Če pa moraš nekomu razložiti:
Zakaj uporabljamo Stayman? Kdaj ga uporabimo? Zakaj ga v neki situaciji ne smemo? Kaj naredimo po 2♦, 2♥ ali 2♠? Kaj se spremeni po nasprotnikovem nadklicu?
moraš snov razumeti veliko globlje.
Ko učenec vpraša »Zakaj?«, hitro ugotoviš, ali nekaj zares razumeš ali si se samo naučil pravila.
Zato bi celoten citat skrčil v eno misel:
Znanje ni to, kar smo prebrali ali si zapomnili. Znanje postane pravo šele, ko ga znamo uporabiti, razložiti in povezovati z novimi situacijami.
In pri bridžu je to še posebej očitno: poznati 30 konvencij ni isto kot znati dobro igrati bridž. Dober bridžist zna iz naučenega razmišljati in pojasniti, zakaj je določena odločitev pravilna.
To je pravzaprav posvetilo in povabilo bralcu, še preden Marjan Zadel začne z bridžno vsebino. Iz njega se precej lepo vidi, kako razume bridž in učenje.
1. »Knjigo posvečam tistim, ki s svojim delom in znanjem pomagajo narediti svet boljši in lepši.«
S tem avtor pove, da knjige ne namenja samo dobrim bridžistom. Ceni predvsem znanje, delo in pripravljenost pomagati drugim.
To se lepo povezuje tudi s poučevanjem bridža: znanje ni pomembno samo zato, da sam dobro igraš, ampak tudi zato, da ga predajaš drugim.
2. »Individualnost je lahko kakovost, občutek za kolektivnost pa je nekaj izjemnega in neprecenljivega.«
To je zelo povezano z bridžem.
Pri bridžu moraš biti samostojen mislec. Sam moraš analizirati karte, računati, sklepati in sprejemati odločitve.
Toda bridž je hkrati partnerska igra.
Lahko si izvrsten posameznik, toda če s partnerjem ne sodelujeta, ne razumeta licitacije drug drugega, ne uporabljata enakih dogovorov in si v obrambi ne izmenjujeta informacij, bosta težko uspešna.
Zadel torej poudarja:
dober posameznik + dober partner ≠ avtomatično dober par
Potrebna je še usklajenost.
To je pri bridžu izredno pomembno. Če partner na primer odigra določeno karto kot signal, moraš vedeti, kaj ti z njo sporoča. Če jo vsak razume drugače, individualno znanje ne pomaga veliko.
3. Peter Pan in »izjemno popotovanje«
Najbolj poetičen je zadnji odstavek:
»Samo kdor je vesel, nedolžen in brezskrben, lahko leti kot Peter Pan.«
Peter Pan tukaj predstavlja domišljijo, radovednost in sposobnost, da se prepustimo nečemu novemu.
Nato Zadel bralca povabi na:
»izjemno popotovanje«
To popotovanje je seveda učenje bridža.
Zanimivo je, da pravi, da napotki niso preprosti. Torej bralcu že na začetku pove:
Ta knjiga ne bo lahka. Morali boste razmišljati.
Toda trud naj bi bil nagrajen.
4. »Greste najprej na desno, potem pa naravnost do jutra.«
To je navezava na Petra Pana in pot v deželo Nije (Neverland). Ne smemo je razumeti dobesedno.
Sporočilo je približno:
Odpravili se bomo nekam, kjer običajna pravila vsakdanjega razmišljanja niso vedno dovolj.
In to je zelo dobra prispodoba za bridž. Pri bridžu pogosto iščeš nekaj, česar ne vidiš – nasprotnikove karte.
5. »…vzemite s seboj … prijetnih misli in ščepec vilinskega prahu.«
Tudi to je metafora. Zadel želi, da se bralec knjige ne loti kot suhoparnega učbenika.
Potrebuješ:
radovednost, veselje do igre, domišljijo, potrpežljivost in pripravljenost razmišljati.
»Vilinski prah« je tista igrivost, zaradi katere bridž ni samo matematika in pravila.
Kaj nam to pove o naslovu Trije pomembni koraki?
Že ta uvod nakazuje, da Zadel bridža ne predstavlja samo kot zbirke konvencij. Zanj je bridž potovanje od znanja k razmišljanju in od posameznika k sodelovanju s partnerjem.
Zelo lepo bi lahko njegovo sporočilo strnili:
Teorijo se lahko naučiš. Dobrega bridža pa se moraš naučiti razmišljati, čutiti partnerstvo in ga igrati.
Zato se mi zdi naslov Bridgeologija precej posrečen. Ne obljublja samo »pravil bridža«, ampak nekakšno vedo o tem, kako postati boljši bridžist.
Aha, zdaj je jasno. Na naslovnici je BRIDGEOLOGIJA, ne »bridžologija«. To je namerno skovana beseda avtorja Marjana Zadela.
Beseda je sestavljena iz:
BRIDGE + -OLOGIJA → BRIDGEOLOGIJA
Pripona -logija pomeni vedo, nauk oziroma sistematično preučevanje nečesa. Zato bi lahko naslov prevedli oziroma razumeli kot:
»veda o bridžu«, »nauk o bridžu« ali preprosteje »kako razmišljati pri bridžu«.
»Trije pomembni koraki«
Podnaslov »Trije pomembni koraki« nakazuje, da knjiga verjetno ne želi samo naštevati pravil in konvencij, ampak igralca učiti postopnega načina razmišljanja.
Pri bridžu je namreč bistveno, da se pred odločitvijo vprašaš:
Kaj vem? → Kaj lahko iz tega sklepam? → Kaj naj zato naredim?
To je že precej drugače od učenja na pamet, na primer: »Po 1NT uporabim Stayman.« Pri »bridgeologiji« bi šlo bolj za vprašanje: zakaj nekaj naredim in kaj mi informacije iz licitacije, atake in odigravanja povedo o skritih kartah.
Tudi naslovnica je simbolična: v štirih vogalih so ♠A, ♥K, ♦? in ♣2, v sredini pa igralec drži karte. S tem poudarja, da je bridž igra kart, informacij, sklepanja in odločanja.
Torej bi BRIDGEOLOGIJO zelo lepo opisal kot:
»Umetnost in znanost pravilnega razmišljanja pri bridžu.«
Na tej strani avtor Marjan Zadel sam pojasni, kaj pomeni izraz »Bridgeologija«. To potrjuje in nekoliko natančneje opredeli pomen z naslovnice.
Ključni del je odstavek »Bridgeologija«. Avtor pravi, da je izraz njegova skovanka in ni splošno poznan. Ustvaril ga je zato, da bi z eno besedo poimenoval:
svetovno bridž literaturo v slovenskem jeziku.
Še pomembnejša pa je njegova naslednja misel. Pravi, da je poznavanje teorije bridža zelo pomembno, vendar brez teorije ni mogoče postati zelo dober igralec. Hkrati opozarja, da je:
teorija eno, igranje za mizo pa nekaj drugega.
Pri dejanski igri se pojavljajo situacije, ki jih ni mogoče rešiti samo z naučenimi pravili. Potrebni so logično sklepanje, presoja, izkušnje in razumevanje igre.
Zanimiv je tudi citat na vrhu strani:
»Učenje je odkrivanje tistega, kar že znamo. Z delom pokažemo, da to znamo. S poučevanjem spomnimo druge, da to znajo tudi oni. Najboljše poučujemo tisto, o čemer se moramo največ naučiti.«
Zato bi pomen naslova knjige »Bridgeologija: Trije pomembni koraki« povzel takole:
Bridgeologija = sistematično učenje bridža iz kakovostne svetovne bridž literature, preneseno v slovenščino in povezano s praktičnim razmišljanjem za mizo.
Na tej strani tudi pojasni, zakaj omenja Mika Lawrencea | HTML |. Zadel ga zelo ceni predvsem zaradi njegovih logičnih in preprostih razlag zapletenih bridž problemov. To je precej pomembno, ker kaže, kakšen pristop želi imeti tudi njegova knjiga: ne samo »naredi to«, ampak predvsem »razumi, zakaj to narediš«.
Pomen je predvsem ta: dober bridžist ne igra samo po pravilih, ampak razmišlja iz informacij, ki jih dobiva med igro.
Pri bridžu se najprej naučimo teorije. Na primer: s 15–17 FT odpremo 1NT, s štirimi kartami v majorju po 1NT uporabimo Stayman, poznamo finesse, pravilo osmih, signale, verjetnosti razdelitev itd. To so nekakšna orodja, brez katerih težko postanemo dober igralec.
Toda potem pride dejanska razdelitev in teorija sama pogosto ne pove, kaj moraš narediti.
Preprost primer
Recimo, da kot izvajalec potrebuješ finesse v piku:
Ti: ♠ A Q 10 Miza: ♠ 6 4 2
Manjka ti predvsem ♠ K.
Če bi gledal samo teorijo, bi rekel:
»Naredil bom finesse in upal, da je ♠K pri pravem nasprotniku.«
Ker je pred začetkom igre približno enako verjetno, da je kralj na eni ali drugi strani.
Toda med igro dobiš nove informacije. Recimo, da je West v licitaciji odprl 1♥ in je med odigravanjem že pokazal:
♥ A K, ♦ K in ♣ A.
To je že najmanj 14 FT.
Če bi imel še ♠K, bi imel najmanj 17 FT. Njegova licitacija ali poznejše ravnanje pa morda kaže, da toliko točk zelo verjetno nima.
Takrat dober igralec ne razmišlja več:
»Finesse je 50 : 50.«
Ampak:
»Počakaj. Iz licitacije in kart, ki sem jih že videl, lahko sklepam, da je ♠K verjetneje pri Eastu.«
In temu prilagodi odigravanje.
To je razlika med teorijo in igranjem
Teorija ti pove, katere možnosti obstajajo in kakšna so splošna pravila.
Igranje za mizo pa zahteva, da ves čas zbiraš informacije:
licitacija → ataka → karte na mizi → karte, ki jih nasprotnika odigrata → signali → štetje barv → štetje figur → sklep.
Zato je zelo pomemben stavek:
Vsaka odigrana karta je informacija.
Na začetku razdelitve marsičesa ne veš. Po petih ali šestih štihih pa lahko dober igralec pogosto precej natančno rekonstruira roki nasprotnikov.
In tu se začne tisto, zaradi česar je Mike Lawrence tako cenjen: ne uči samo, katero karto odigrati, ampak kako priti do sklepa, katero karto je treba odigrati.
To je tudi razlika med igralcem, ki pozna veliko konvencij, in igralcem, ki res dobro igra bridž. Prvi ve »kaj pravilo pravi«, drugi pa zna ugotoviti »zakaj je v tej konkretni razdelitvi treba narediti nekaj drugega«.
Ta stran je zelo pomembna, ker tukaj Marjan Zadel končno pojasni, kaj so »trije pomembni koraki« iz naslova knjige. Celotno knjigo je razdelil na tri področja, ki po njegovem skupaj tvorijo dobrega bridžista.
1. SISTEM – kako licitiramo
Prvi korak je licitacijski sistem. Zadel se opira na knjigo Mika Lawrencea Workbook on the Two Over One System.
Gre torej za 2/1 (Two Over One) – sistem, ki ga tudi sam uporabljaš.
Zakaj je sistem tako pomemben? Predstavljaj si, da dobiš 13 kart. Možnih razdelitev je ogromno. Partner svojih kart ne vidi in ti njegovih ne vidiš. Edini način, da si izmenjata informacije, je licitacija.
Sistem je zato nekakšen skupni jezik partnerjev.
Če partner odpre 1♠, ti pa odgovoriš 2♥, morata oba vedeti, kaj ta licitacija pomeni. V sistemu 2/1 tak odgovor v ustreznih okoliščinah nosi bistveno več informacij kot samo: »Imam srca.«
Zadel pravi nekaj zelo zanimivega: brez sistema bi bila količina možnih kombinacij kart prevelika, da bi se lahko uspešno sporazumevala.
Torej:
1. korak: SISTEM → s partnerjem morava znati opisati svoja lista.
2. ODIGRAVANJE IN OBRAMBA – kako sklepamo
Tu se opira na znamenito Lawrenceovo knjigo How to Read Your Opponents’ Cards.
To je po mojem najbolj zanimiv del njegovega koncepta.
Ko je licitacija končana, konvencije niso več dovolj. Zdaj moraš začeti ugotavljati, kaj imajo drugi.
Lawrence uči postavljanje pravih vprašanj.
Recimo, da nasprotnik odpre 1♥, pozneje pa med igro vidiš njegove:
♥A, ♥K, ♦A in ♣K.
Začneš računati njegove točke in razmišljati:
Koliko FT je že pokazal? Kakšna je bila njegova licitacija? Koliko kart ima verjetno v ♥? Katerih figur potem ne more imeti? Kje je torej ♠K?
To je »branje nasprotnikovih kart«. Seveda kart dejansko ne vidiš. Iz informacij jih rekonstruiraš.
Zadel posebej poudari Lawrenceovo preprostost razlage. Kompleksen problem razbije na majhna logična vprašanja.
Torej:
2. korak: ODIGRAVANJE IN OBRAMBA → iz informacij sklepam, kje so manjkajoče karte.
3. VREDNOTENJE LISTA – koliko je moja roka v resnici vredna
Tretji del temelji na Lawrenceovi knjigi The Complete Book on Hand Evaluation in Contract Bridge.
To je zelo pomembna stopnja naprej od preprostega:
A = 4, K = 3, Q = 2, J = 1.
Zadel opozarja, da se vrednost figur med licitacijo spreminja.
Na primer:
♠ A K Q 7 4 ♥ 8 ♦ K 10 8 5 ♣ 7 4 2
Na začetku lahko prešteješ svoje FT. Toda ko partner pokaže fit v piku, tvoj singleton ♥ postane zelo pomemben. Če pa partner licitira ♥ in kaže vrednosti v tej barvi, ima isti singleton drugačen pomen.
Zato ni dovolj reči:
»Imam 12 FT.«
Boljši igralec razmišlja:
»Koliko je moj list vreden glede na partnerjevo in nasprotnikovo licitacijo?«
In prav to Zadel poudarja: vrednost figur se glede na potek licitacije lahko precej spreminja.
Torej:
3. korak: VREDNOTENJE LISTA → ne štejem samo FT, ampak sproti ponovno ocenjujem moč svojega lista.
Vsi trije koraki skupaj
Zadel je pravzaprav postavil zelo lepo hierarhijo:
SISTEM ↓ S partnerjem si izmenjava informacije.
ODIGRAVANJE IN OBRAMBA ↓ Iz dobljenih informacij sklepam, kaj imajo drugi.
VREDNOTENJE LISTA ↓ Na podlagi teh informacij sproti ocenjujem, koliko je moja roka dejansko vredna.
In zato je pomemben njegov stavek na začetku strani: za uspešno igranje bridža je potrebno dobro poznati svoj in partnerjev sistem, odigravanje in obrambo ter vrednotenje lista.
To tudi pojasnjuje, zakaj lahko nekdo pozna ogromno konvencij – Stayman, Jacoby 2NT, Bergen, Drury, Splinter, RKCB … – pa še vedno ni nujno zelo dober bridžist. Konvencije pokrivajo predvsem prvi korak. Druga dva zahtevata precej več sklepanja in presoje za mizo.
Mike Lawrence (Michael Steven Lawrence, rojen 28. maja 1940) je eden najpomembnejših ameriških bridžistov, učiteljev, teoretikov in piscev o bridžu. Leta 2025 je bil sprejet tudi v ACBL Hall of Fame. (American Contract Bridge League)
Njegovi dosežki so izjemni: osvojil je tri Bermuda Bowle – svetovna ekipna prvenstva – v letih 1970, 1971 in 1987, poleg tega pa 16 naslovov na severnoameriških prvenstvih. Bil je član slovite profesionalne ekipe Dallas Aces, ki je prekinila dolgo prevlado italijanskega Blue Teama. (Wikipedia)
Za nas, ki nas zanima 2/1 Game Forcing, je Lawrence še posebej zanimiv. Z Bobbyjem Goldmanom je že v Dallas Aces igral različico sistema 2/1, pozneje pa je pomembno prispeval k njegovemu razvoju. Njegov pristop se nekoliko razlikuje od pristopa Maxa Hardyja – Lawrence je zagovarjal bolj praktično, nekoliko manj absolutno različico nekaterih 2/1 sekvenc. (Wikipedia)
Še bolj kot po rezultatih ga danes mnogi poznajo po načinu poučevanja. Lawrence ne uči samo »s to kombinacijo licitiraj X«, ampak predvsem:
Kaj vemo → kaj lahko sklepamo → kakšna je zato najboljša odločitev.
To je najbrž razlog, da ga Marjan Zadel v Bridgeologiji posebej izpostavlja zaradi njegovih logičnih in razumljivih razlag.
Njegova prva znamenita knjiga How to Read Your Opponents’ Cards se ukvarja prav s tem: kako iz licitacije in poteka igre sklepati, katere karte imajo nasprotniki. Lawrence je napisal več kot 30 knjig in ogromno člankov. (Michael Lawrence)
Če želiš, ti lahko pokažem tudi konkreten primer Lawrenceovega načina razmišljanja na eni bridž razdelitvi – korak za korakom, kako ugotoviš, kje je npr. ♠J, čeprav ga ne vidiš.
Da, posnetke z Mikom Lawrenceom je mogoče najti tudi na YouTubu, vendar po preverjanju ne kaže, da bi imel velik, redno voden uradni YouTube kanal z množico brezplačnih lekcij. Več njegovih sistematičnih video lekcij je objavljenih kot plačljivih posnetkov pri Bridge with Larry Cohen. Med njimi so teme Jacoby 2NT, Splinter, Drury, obramba, otvoritvene atake in licitacija. (larryco.com)
Na YouTubu bi iskal predvsem z izrazoma “Mike Lawrence bridge” in “Michael Lawrence bridge” (ne samo Mike Lawrence, ker je več ljudi s tem imenom).
Če želiš, lahko zdaj poiščem konkretne brezplačne YouTube posnetke, kjer Mike Lawrence osebno predava bridž, in ti dam neposredne povezave do najboljših.
Da. Poiskal sem posebej Mika Lawrencea, bridžista, da ga ne zamenjamo z drugimi ljudmi z istim imenom. Na spletu so njegovi videoposnetki, vendar je presenetljivo malo celotnih brezplačnih predavanj na YouTubu.
Najboljši brezplačni kratek posnetek, ki sem ga našel, je:
Tu Mike Lawrence osebno razlaga Jacoby 2NT in konkretno, kaj pomeni, če odpiralec po odgovoru 2NT skoči neposredno v 4 svojega majorja. (new.larryco.com)
Zate je to še posebej zanimivo, ker uporabljaš Jacoby 2NT in sistem 2/1. Lawrence je bil tudi eden pomembnih zgodnjih igralcev sistema 2/1; z Bobbyjem Goldmanom sta ga uporabljala že pri znameniti ekipi Dallas Aces. (Wikipedia)
Njegova daljša predavanja
Našel sem tudi celotne Lawrenceove tečaje. Med drugim ima predavanja o Druryju, Splinterjih in Jacoby 2NT, vsako traja približno 1 uro in 30 minut. Ta niso brezplačna. (larryco.com)
Posebej zanimiva je njegova serija petih predavanj: 4-card overcalls, counting, overbidding/underbidding, play of the hand in defense in counting in defense. (larryco.com)
Če želiš, lahko poiščem še bolj natančno samo brezplačne posnetke Mika Lawrencea na YouTubu – predvsem take, kjer dejansko sedi za mizo ali na ekranu rešuje razdelitve in razlaga svoje razmišljanje.
Na splošno je Bridgerama+ strokovna in učna mesečna revija o bridžu, namenjena igralcem, ki želijo izboljšati licitacijo, izvajanje in obrambo. Izdaja jo francoski Le Bridgeur, digitalna različica pa je na voljo tudi v angleščini. Posamezna številka ima približno 28 strani, izide pa 12-krat na leto. (Lebridgeur)
Kaj je običajno v reviji?
Področje
Kaj obravnava
Licitacija
izbira pravilne napovedi, nadaljnja licitacija, iskanje manše in slema
prvi iznos, signali, odmeti, štetje kart in točk, kdaj vzeti ali prepustiti štih
Analize razdelitev
celotna razdelitev od licitacije do zadnjega štiha
Problemi in kvizi
dobiš roko in moraš sam izbrati pravilno potezo ali licitacijo
Napake igralcev
analiza, kaj je šlo narobe in kdo bi moral ravnati drugače
Tekmovalni bridž
zanimive razdelitve in poročila z večjih prvenstev
Nasveti mojstrov
metode razmišljanja in praktični nasveti vrhunskih igralcev
Med značilnimi rubrikami so na primer The Right Path Jérémieja Tignela, Whose Fault Is It? Alaina Lévyja, vsebine o licitaciji Michela Bessisa in Philippa Cronierja ter članki, ki korak za korakom obravnavajo izvajanje in obrambo. (BRIDGERAMA+)
Pomembno je, da revija ni napisana samo kot teorija. Pogosto ti najprej predstavi konkretno roko in problem, ti razmisliš, kaj bi naredil, nato pa strokovnjak razloži pravilno odločitev. Zato je precej podobna mesečnemu nadaljevalnemu tečaju bridža. Le Bridgeur tudi sam poudarja, da je njen namen, da se igralec ob reševanju nalog zabava in hkrati napreduje. (Lebridgeur)
Za igralca na Advanced ravni je zato zelo primerna: veliko vsebine ni namenjene učenju osnovnih pravil, temveč predvsem vprašanju »Zakaj je ta licitacija/poteza boljša od druge?«.
Da, Bridgerama+ je tesno povezana z BBO, vendar ni revija, ki bi jo izdajal BBO.
Revijo izdaja francoski Le Bridgeur (Éditions de Presse Spécialisée). To je razvidno tudi iz same revije, kjer je kot založnik naveden Le Bridgeur. (BRIDGERAMA+)
Povezava z BBO je poslovna in vsebinska: BBO je Bridgerama+ vključil med ugodnosti svojega članstva. BBO uradno navaja, da članstvo omogoča digitalni dostop do vseh izdaj Bridgerama+. (Bridge Base News)
Poleg tega revija pogosto objavlja vsebine, povezane z BBO. Maja 2026 je na primer pisala o E-Bridge Cupu, ki ga skupaj organizirata BBO in Funbridge, januarja 2026 pa je objavila članek o novem BBO robotu GIBBO. (BRIDGERAMA+)
Torej zelo poenostavljeno:
Le Bridgeur → izdaja Bridgerama+ → BBO svojim Premium članom omogoča dostop do nje.
Zato je tudi tvoja težava s prijavo razumljiva: BBO račun jcerni ni isto kot račun Le Bridgeur, čeprav ti BBO Premium zagotavlja pravico do revije. Treba je pravilno povezati oziroma aktivirati ta dostop.
Mimogrede, našel sem tudi uradno BBO stran, ki izrecno pravi, da imajo člani dostop do celotnega arhiva Bridgerama+, Bridgerama in BeBridge. (Bridge Base News) To pomeni, da bi moral s svojim Premiumom dobiti precej več kot samo številko avgust 2026.
Le Bridgeur oziroma Éditions de Presse Spécialisée je dolgoletni francoski specializirani založnik za bridž. Ne gre samo za izdajatelja Bridgerama+, ampak za podjetje, ki je že več kot šest desetletij pomemben del francoske in mednarodne bridž scene.
Začetki Le Bridgeur
Le Bridgeur je nastal konec petdesetih let. Podjetje navaja leto 1958, prva številka revije Le Bridgeur pa je izšla 1. oktobra 1959. Ustanovil jo je Jacques Bauche kot štirinajstdnevnik, posvečen bridžu. V prvem uredniškem odboru so bili tudi pomembni francoski bridžisti tistega časa, med njimi Pierre Albarran. (Lebridgeur)
Revija je postopoma postala ena osrednjih publikacij francoskega bridža. Posebej pomembno obdobje se je začelo leta 1978, ko se je povezala z revijo Francoske bridž zveze. Več kot 25 let sta Le Bridgeur in Revue Française de Bridge dejansko tvorila skupno publikacijo. (Lebridgeur)
Kaj pomeni Éditions de Presse Spécialisée?
To je pravno ime založniškega podjetja, medtem ko je Le Bridgeur njegovo znano komercialno ime oziroma blagovna znamka.
Zato v kolofonu Bridgerama+ vidiš zapis:
Éditeur: Éditions de Presse Spécialisée Le Bridgeur
V aktualnih številkah leta 2026 je kot direktorica podjetja navedena Karine Meyer-Naudan, kot direktor publikacije pa Olivier Comte. V uredniškem odboru so med drugim Michel Bessis, Philippe Cronier, Vincent Labbé in Karine Meyer-Naudan. (BRIDGERAMA+)
Kaj vse počne Le Bridgeur?
Dejavnost ni omejena samo na revijo. Le Bridgeur že desetletja deluje na dveh glavnih področjih: založništvo bridž literature in revij ter prodaja izdelkov za bridž. Sčasoma so ponudbo razširili tudi na druge miselne igre, kot so šah, backgammon, Scrabble, poker in sestavljanke. (Lebridgeur)
Izdajali so tudi številne bridž knjige. V katalogu francoske nacionalne knjižnice so na primer z Le Bridgeurjem povezane knjige Michela Bessisa, Michela Lebela, Jean-Marca Roudinesca, Victorja Molla in drugih pomembnih avtorjev bridž literature. (data.bnf.fr)
Bridgerama+
Danes je njihov najpomembnejši revijalni izdelek Bridgerama+. Le Bridgeur jo sam opisuje kot vodilno francosko revijo o bridžu, izhaja pa tako v tiskani kot digitalni obliki. (Lebridgeur)
Zanimiva je tudi mednarodna usmeritev. Obstaja angleška izdaja Bridgerama+, pri kateri so poleg francoskih strokovnjakov vključeni tudi mednarodno znani avtorji. V angleški izdaji je na primer v uredniškem odboru naveden britanski bridžist in avtor Mark Horton, za angleški prevod pa skrbi Monika Kummel. (BRIDGERAMA+)
Najpomembnejša povezava z BBO
Tu postane zgodba posebej zanimiva. Leta 2019 je Le Bridgeur kupila skupina 52 Entertainment. (Lebridgeur)
To je pomembno zato, ker je 52 Entertainment velika skupina na področju digitalnega bridža in miselnih iger. Zato povezava med Bridgerama+ in BBO ni zgolj naključna promocijska pogodba – Le Bridgeur je del širšega digitalnega bridž ekosistema.
Razvoj lahko zelo poenostavljeno prikažemo tako:
1959 – Le Bridgeur ↓ specializirana francoska bridž revija ↓ Éditions de Presse Spécialisée / Le Bridgeur ↓ knjige + revije + oprema za bridž ↓ 2019 – prevzem s strani 52 Entertainment ↓ Bridgerama+ kot sodobna tiskana in digitalna revija ↓ BBO Premium vključuje dostop do Bridgerama+
Zato je povsem logično, da se ti je Bridgerama+ pojavila kot ena od ugodnosti tvojega BBO Premium članstva. Le Bridgeur je danes veliko bolj povezan s svetom spletnega bridža, kot je bil v času, ko je bil predvsem tradicionalni francoski založnik.
Le Bridgeur (Éditions de Presse Spécialisée) ima danes uradni sedež v Villeneuve-d’Ascqu pri Lillu na severu Francije:
Éditions de Presse Spécialisée – Le Bridgeur Sharewood – Bâtiment B 28 rue Parmentier 59650 Villeneuve-d’Ascq, Francija (Pappers)
Sedež so tja preselili 25. oktobra 2021. Pred tem je bil sedež v Parizu, na naslovu 27 rue du 4-Septembre / 8 rue de la Michodière, 75002 Paris. (societe.com)
Zanimivo pa je, da je v kolofonu revije Bridgerama+ še leta 2025 naveden naslov 33 avenue Émile-Zola, 92100 Boulogne-Billancourt, torej v neposredni bližini Pariza. (BRIDGERAMA+)
Če želiš, lahko razložim tudi kdo je dejanski lastnik Le Bridgeurja (52 Entertainment) in kakšna je njegova povezava z BBO in Funbridge.
Da. Le Bridgeur ni samo založnik, ampak ima tudi precej veliko specializirano trgovino z opremo za bridž. Na njihovi uradni strani je trenutno v kategoriji Bridge equipment okoli 35 izdelkov. (Lebridgeur)
Prodajajo med drugim licitacijske škatlice (bidding boxes), kartice in polnila zanje, igralne karte, etuije za razdelitve, podloge za mizo, bridž mize in stole ter celo profesionalne naprave za avtomatsko pripravo razdelitev. (Lebridgeur)
Nekaj trenutnih primerov cen:
komplet 4 bidding boxov Bridge Partner – 43,90 €,
zelena podloga 77 × 77 cm – 29 €,
standardna bridž miza – 169 €,
tradicionalna zložljiva miza iz jesena – 209 €,
celoten komplet opreme za eno mizo – 310 €,
avtomatski delilnik Bridgesorter Mk IV – 4.650 €. (Lebridgeur)
Ta komplet za 310 € je zanimiv, ker vsebuje mizo + podlogo + 4 bidding boxe + 16 kompletov kart + 16 etuijev za razdelitve. (Lebridgeur)
