Z Licitacijo 1♥-2♣; 1♣-2♦; 1♣-2♥; 1♣-2♠; partnerju poveste:
– imam najmanj 6 pikov,
– imam 3 do 5 figurnih točk (FT)

V bridžu je licitacijska sekvenca zaporedje licitacij vseh igralcev od začetka licitacije do njenega konca.

Primer:

• Jug: 1♥
• Zahod: pas
• Sever: 2♣
• Vzhod: pas
• Jug: 2♠
• Zahod: pas
• Sever: 4♥
• vsi pas

Celotna licitacijska sekvenca je:

1♥ – pas – 2♣ – pas – 2♠ – pas – 4♥ – pas – pas – pas

V tvojem izseku piše:

“…prvih petin, ki sledijo mažorskemu odprtju (1♠ oziroma 1♥), licitacijo 1♦–2♣ pa bomo obravnavali v poznejših poglavjih.”

To pomeni, da bodo obravnavali določene zaporedne licitacije (sekvence) po odprtju 1♥ ali 1♠, npr.:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦
• 1♠ – 2♣
• 1♠ – 2♦
• 1♥ – 2♥

V sistemu 2/1 Game Force so posebej pomembne sekvence:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦
• 1♠ – 2♣
• 1♠ – 2♦

ker odziv 2♣ ali 2♦ predstavlja 2-over-1 odziv, ki ustvari game forcing situacijo.

Torej: licitacijska sekvenca = zaporedje vseh licitacij v določeni licitaciji oziroma dražbi.

https://tinyurl.com/jc-bridz-kartica-ang (Convention Card Janez Cernilec)

Basic system

• 1.) 2/1 GF (Two Over One Game Force)
• 2.) RKCB3012
• 3.) Stayman
• 4.) Xfers
  
• 5.) R20
• 6.) 1NT15-17
• 7.) 2NT20-21
  
• 8.) 2♣22+
  
• 9.) W2
• 10.) Bergen
  
• 11.) Jacoby2Nt
  
• 12.) Splinter
• 13.) Inv. Minors
• 14.) Drury
  
• 15.) Landy
• 16.) Cue Bids
• 17.) LST
• 18.) Neg X
• 19.) TO X
• 20.) Supp X
• 21.) StrongXX
• 22.) Weak Jump Shifts (WJS)
• 23.) Michaels cue bid

1.) 2/1 GF (Two Over One Game Force)

• If you respond to partner’s 1♥ or 1♠ opening with a new suit at the two level, you promise enough strength for game (game forcing).
• Example:
  • 1♠ – 2♣
  • 1♥ – 2♦
• Neither partner may pass before a game contract has been reached.

No-Trump Openings

6.) 1NT 15–17

• Balanced distribution.
• 15–17 points.

7.) 2NT 20–21

• Balanced distribution.
• 20–21 points.

8.) 2♣ 22+

• The strongest opening bid.
• Usually 22+ points or a very powerful distribution.

Conventions After 1NT

3.) Stayman

• Searching for a 4-card major.
• 1NT – 2♣

4.) Transfers (Xfers)

• Transfer to a major.
• 1NT – 2♦ → partner bids 2♥
• 1NT – 2♥ → partner bids 2♠
• 1NT – 2♠ → partner bids 3♣
• 1NT – 2NT → partner bids 3♦

2.) Slam Conventions

RKCB 3014

• Roman Key Card Blackwood.
• 5 key cards (4 aces + the trump king).
• Responses:
  • 5♣ = 0 or 3
  • 5♦ = 1 or 4
  • 5♥ = 2 without the trump queen
  • 5♠ = 2 with the trump queen

9.) Weak Openings

W2 (Weak Two)

• Weak opening at the two level.
• Usually:
  • 6-card suit
  • 6–10 points

Major Suit Support Conventions

10.) Bergen Raises

• Major suit raises using artificial responses.
• Allow a more accurate description of strength.

11.) Jacoby 2NT

• Strong fit after a major suit opening.
• Example:
  • 1♠ – 2NT
• Usually shows a 4-card fit and game-going values.

12.) Splinter

• Jump in a new suit.
• Shows:
  • support for partner’s major,
  • shortness in the bid suit,
  • game-going strength.

14.) Drury

• Used after an opening bid in third or fourth seat.
• Helps determine whether the opening is sound.

Minor Suits

13.) Inv. Minors (Inverted Minors)

• After a 1♣ or 1♦ opening:
  • single raise = strong,
  • jump raise = weaker.

Defensive Conventions

15.) Landy

• Against the opponents’ 1NT opening.
• 2♣ = both majors.

16.) Cue Bids

• A cue bid shows a control (ace, king, singleton or void).
• Mainly used when investigating a slam.
• Bidding the opponent’s suit after partner and the overcaller have both bid.

Game Tries

17.) LST (Long Suit Trial Bid)

• Used after establishing a major-suit fit.
• Helps determine whether to bid game.

Example:

• 1♠ – 2♠
• 3♣

Shows extra values in ♣ and asks partner whether they have help in that suit.

Doubles

18.) Neg X (Negative Double)

• After an opponent’s overcall.
• Usually shows an unbid major.

Example:

• 1♦ – (1♠) – X

19.) TO X (Takeout Double) id=”kartica19″

• Takeout double.
• Shows support for the unbid suits.

Example:

• (1♠) – X

20.) Supp X (Support Double)

• Shows exactly 3-card support for partner’s suit.

Example:

• 1♦ – 1♥
• (1♠) – X

21.) Strong XX (Strong Redouble)

• After our penalty double.
• Redouble shows strength and a desire to penalize the opponents.

5.) R20 = Rule of 20

You may open the bidding with fewer than 12 high-card points (HCP) if the Rule of 20 is satisfied.

This is a very modern and quite complete 2/1 GF convention card, suitable for club tournaments, BBO, and most Slovenian pair events.

22.) Weak Jump Shifts (WJS)

WJS = Weak Jump Shifts (5–9 HCP, 6+ card suit)
1♥ – 2♠ = WJS → 6+ ♠, 5–9 HCP.

23. Michaels Cue Bid

Michaels Cue Bid = 5–5+, two-suited overcalls

Tekmovalna kartica Janez Černilec v Slovenskem in Angleškem jeziku | PDF |

Osnovni sistem

• 1.) 2/1 GF (Two Over One Game Force)
• 2.) RKCB3012
• 3.) Stayman
• 4.) Xfers
  
• 5.) R20
• 6.) 1NT15-17
• 7.) 2NT20-21
  
• 8.) 2♣22+
  
• 9.) W2
• 10.) Bergen
  
• 11.) Jacoby2Nt
  
• 12.) Splinter
• 13.) Inv. Minors
• 14.) Drury
  
• 15.) Landy
• 16.) Cue Bids
• 17.) LST
• 18.) Neg X
• 19.) TO X
• 20.) Supp X
• 21.) StrongXX
• 22.) Weak Jump Shift
• 23.) Michaels Cue Bid

1.) 2/1 GF (Two Over One Game Force)

• Če odgovoriš na partnerjevo odprtje 1♥ ali 1♠ z novo barvo na višini 2, obljubljaš dovolj moči za igro (game forcing).
• Primer:
  • 1♠ – 2♣
  • 1♥ – 2♦
• Nobeden od partnerjev ne sme pasirati pred doseženo igro.

Brezadutne otvoritve

6.) 1NT 15–17

• Uravnotežena razdelitev.
• 15–17 točk.

7.) 2NT 20–21

• Uravnotežena razdelitev.
• 20–21 točk.

8.) 2♣ 22+

• Najmočnejša otvoritev.
• Običajno 22+ točk ali zelo močna porazdelitev.

Konvencije po 1NT

3.) Stayman

• Iskanje 4-kartnega majorja.
• 1NT – 2♣

4.) Transfers (Xfers)

• Prenos v major.
• 1NT – 2♦ → partner licitira 2♥
• 1NT – 2♥ → partner licitira 2♠
• 1NT – 2♠ → partner licitira 3♣
• 1NT – 2NT → partner licitira 3♦

2.) Slem konvencije

RKCB 3014

• Roman Key Card Blackwood.
• 5 ključnih kart (4 asi + adutski kralj).
• Odgovori:
  • 5♣ = 0 ali 3
  • 5♦ = 1 ali 4
  • 5♥ = 2 brez dame aduta
  • 5♠ = 2 z damo aduta

9.) Šibke otvoritve

W2 (Weak Two)

• Šibka otvoritev na višini 2.
• Običajno:
  • 6-kartna barva
  • 6–10 točk

Konvencije za podporo majorja

10.) Bergen Raises

• Dvigi majorja z umetnimi odgovori.
• Omogočajo natančnejši opis moči.

11.) Jacoby 2NT

• Močan fit po odprtju majorja.
• Primer:
  • 1♠ – 2NT
• Običajno 4-kartni fit in moč za igro.

12.) Splinter

• Skok v novo barvo.
• Kaže:
  • fit za partnerjev major,
  • kratkost v licitirani barvi,
  • moč za igro.

14.) Drury

• Uporablja se po odprtju v 3. ali 4. roki.
• Pomaga preveriti, ali je odprtje “pravo”.

Minorji

13.) Inv. Minors (Inverted Minors)

• Po odprtju 1♣ ali 1♦:
  • enostavni dvig = močan,
  • skok = šibkejši.

Obrambne konvencije

15.) Landy

• Proti nasprotnikovemu 1NT.
• 2♣ = oba majorja.

16.) Cue Bids

• Cue bid pomeni kontrolo (as, kralj, singelton ali void).
• Uporablja se predvsem pri raziskovanju slema.
• Licitacija, ko je licitiral naš partner (odzivalec) in nadklicatelj (nasprotnik), v barvi nadklicatelja.

Preizkušanje igre

17.) LST (Long Suit Trial Bid)

• Po fitu majorja.
• Pomaga ugotoviti, ali doseči igro.

Primer:

• 1♠ – 2♠
• 3♣

Kaže dodatne vrednosti v ♣ in vprašanje partnerju, ali ima pomoč.

Kontre

18.) Neg X (Negative Double)

• Po nasprotnikovem nadklicu.
• Običajno kaže neizlicitiran major.

Primer:

• 1♦ – (1♠) – X

19.) TO X (Takeout Double) id=”kartica19″

• Informativna kontra.
• Kaže podporo za nelicitirane barve.

Primer:

• (1♠) – X

20.) Supp X (Support Double)

• Kaže natanko 3-kartno podporo partnerjevi barvi.

Primer:

• 1♦ – 1♥
• (1♠) – X

21.) Strong XX (Strong Redouble)

• Po naši kazenski kontri.
• Rekontra kaže moč in željo po kaznovanju nasprotnikov.

5.) R20 = Pravilo 20

lahko odpreš licitacijo tudi z manj kot 12 visokimi točkami (HCP), če je izpolnjeno Pravilo 20.

To je zelo sodobna in precej popolna 2/1 GF tekmovalna kartica, primerna za klubske turnirje, BBO in večino slovenskih parskih tekmovanj.

22.) Weak Jump Shift

WJS = Weak Jump Shifts (5–9 HCP, 6+ card suit)
1♥ – 2♠ = WJS → 6+ ♠, 5–9 HCP.

23.) Michael cue bid

Najmanj 5–5 v dveh barvah (dvobarvni nadklic)

Ali to vedno pomeni, da slabo igraš obrambo ali pa da imaš smolo, da igraš z igralcema, ki naredita največ štihov na isti kontrakt kot ostali?

Ne, to nikakor ne pomeni vedno, da slabo igraš obrambo.

Na tej razdelitvi se je zgodilo nekaj drugega:

• Optimalni rezultat (double dummy) je 4♥ = 10 štihov za Vzhod-Zahod (-620 za sever-jug).
• Večina miz je dosegla 10 štihov (620).
• Pri tvoji mizi je Zahod vzel 11 štihov (650), torej enega več od optimuma.

To se lahko zgodi iz več razlogov:

1. Obramba je naredila napako

Najpogostejši razlog. Branilca sta nasprotniku omogočila dodaten štih, ki ga ob najboljši obrambi ne bi smel dobiti.

2. Odigralec je zelo dobro igral

Double dummy analiza predpostavlja, da vsi vidijo vse štiri roke. V praksi lahko odigralec ugane pravilno in pridobi dodaten štih, čeprav teoretično ni zagotovljen.

3. Partner naredi napako

Če si igral obrambo, dodatni štih ni nujno tvoja krivda. Lahko ga je podaril partner.

4. Neugodna izbira nasprotnikov

Da. Pri matchpointih je včasih tudi smola:

• naletiš na par, ki kontrakt odigra bolje od večine,
• drugi pari naredijo obrambne napake,
• ali pa ravno tvoja miza izbere napačen napad.

V tvojem primeru vidimo:

• ti in Malinska sta dobila 19 %.
• Nekdo drug je dobil samo 5 %, ker je prav tako dovolil 11 štihov.
• Eden od parov je dobil 100 %, ker je dosegel samo 8 štihov v 4♥ (rezultat +200).

Zato iz ene same razdelitve ni mogoče sklepati, da si slabo branil. Za tak zaključek bi bilo treba pogledati potek igre (“Play”) in ugotoviti:

• ali je obstajal obrambni manever, ki bi zagotovo zadržal odigralca na 10 štihih,
• kdo ga je zgrešil,
• ali pa je odigralec preprosto uspešno ugibal.

Pri bridžu je povsem normalno, da na posamezni razdelitvi dobiš 0–20 %, čeprav nisi naredil očitne napake. Pomembnejše je, ali se takšni rezultati ponavljajo zaradi istih obrambnih odločitev.

Prav imaš. V sistemu 2/1 GF zaporedje 1♥ – 2♠ sploh ni 2 na 1 odgovor.

Razlog je natanko ta, ki si ga navedel:

• Po odprtju 1♥ lahko odzivalec z 4+ piki licitira 1♠.
• Zato licitacija 2♠ preskoči nivo 1 in je jump shift (preskok v novo barvo).

V klasičnem 2/1 GF so pravi 2 na 1 odgovori po odprtju 1♥:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦

Ker je nova barva licitirana na nivoju 2 in je ni bilo mogoče licitirati že na nivoju 1.

Kaj pa pomeni 1♥ – 2♠?

To je odvisno od partnerskega dogovora. Najpogostejše možnosti so:

• močan jump shift (starejši pristop): zelo močna roka, približno 16+ točk in 6+ pikov;
• šibek jump shift: približno 5–9 točk in 6 pikov (pogosto na tekmovanjih parov);
• nekateri pari imajo posebne umetne pomene.

Če na BBO uporabljaš običajno kartico 2/1 GF, je pogosto označeno:
“Jump shifts = weak” ali “Jump shifts = strong”. To je treba preveriti na kartici sistema.

Torej tvoja začetna razlaga »6 pikov in 6–11 točk« je lahko pravilna samo če se s partnerjem dogovorita za šibke jump shifte, ni pa to privzeti pomen licitacije 1♥–2♠ v vseh sistemih.

Da. Sistem 2/1 GF ima več imen oziroma je del širše družine sistemov:

• 2/1 Game Force (2/1 GF) – najpogostejše ime.
• Two Over One Game Force – polno angleško ime.
• Modern Standard American – mnogi ga tako imenujejo, ker je danes prevladujoča oblika standardnega ameriškega sistema.
• Standard American with 2/1 – Standard American z dodatkom 2/1 GF.
• 5-card majors – pogosto je navedeno kot ena od glavnih značilnosti sistema.

Na tekmovalnih karticah BBO pogosto vidiš zapise:

• 2/1 GF
• 2/1
• 2/1 Game Force
• Std American, 2/1
• SA + 2/1

Ni pa isto kot:

• SAYC (Standard American Yellow Card) – starejša in nekoliko preprostejša različica standardnega ameriškega sistema.
• Precision – močan klub, popolnoma druga družina sistemov.
• Acol – angleški sistem s 4-kartnimi majorji.

Če nekoga na BBO vprašaš:

“Do you play 2/1 GF?”

ali

“Do you play Two Over One Game Force?”

bo vsak razumel, da govoriš o sodobnem standardnem ameriškem sistemu s forsirajočimi odgovori 2 na 1.

Če govorimo o miselni zahtevnosti, so bridžu najbližje predvsem:

1. Šah – zahteva strateško načrtovanje, računanje variant in dolgoročno razmišljanje. Razlika je, da ni elementa skritih informacij in partnerstva.
2. Go – mnogi ga imajo za še globljo strateško igro od šaha. Poudarek je na pozicijski presoji in dolgoročnem vplivu potez.
3. Poker – podobno kot bridž vsebuje nepopolne informacije, verjetnostni račun in branje nasprotnikov, vendar brez partnerskega sodelovanja.
4. Backgammon – združuje strategijo in verjetnost zaradi metov kock.
5. Skat – zelo cenjena nemška miselna kartaška igra z veliko taktične globine.
6. Preferans – zahtevna igra z licitacijo in odigravanjem, nekoliko sorodna bridžu.

Kar pa bridž dela poseben, je kombinacija:

• logičnega sklepanja,
• teorije verjetnosti,
• spomina,
• komunikacije s partnerjem,
• licitacije,
• odigravanja in obrambe.

Zato mnogi menijo, da je med družabnimi igrami prav bridž najkompleksnejša miselna igra na svetu. Ni naključje, da ga priznava World Bridge Federation in da ga pogosto imenujejo »šah s kartami in partnerjem«.

Za promocijsko besedilo tečaja bi lahko zapisali:

»Po miselni zahtevnosti bridž pogosto primerjajo s šahom in igro Go, vendar je edinstven zaradi kombinacije strategije, logike, verjetnosti in sodelovanja s partnerjem.«

Tarok

Tarok je vsekakor med zahtevnejšimi miselnimi igrami, vendar ga večina strokovnjakov uvršča nekoliko nižje od bridža.

Približna lestvica miselne zahtevnosti bi bila:

1. Bridge
2. Go
3. Šah
4. Tarok
5. Poker
6. Preferans

Tarok zahteva:

• dobro štetje kart,
• načrtovanje odigravanja,
• ocenjevanje verjetnosti,
• pomnjenje padlih kart,
• sodelovanje s partnerjem (v partnerskih oblikah).

V primerjavi z bridžem pa ima:

• precej enostavnejšo licitacijo,
• manj standardizirano komunikacijo med partnerjema,
• manj razvito tekmovalno teorijo,
• manj možnosti za natančno sklepanje o razdelitvi kart.

Če bi uporabili šolsko primerjavo:

• Tarok je kot zelo zahteven rekreativni šport.
• Šah je kot državno prvenstvo.
• Bridž pa kot olimpijska disciplina, kjer moraš poleg igre usklajeno sodelovati še s partnerjem.

Zato se med igralci pogosto reče, da je tarok odlična priprava za bridž, medtem ko je prehod iz taroka v bridž običajno lažji kot obratno.

Na Bridge Base Online ni enega samega uradnega licitacijskega sistema za vse igralce. Vsak par lahko uporablja svoj sistem in izpolni svojo konvencijsko kartico.

Če pa misliš uradni sistem robotov GIB na BBO, potem je odgovor:

• GIB uporablja lasten sistem, imenovan GIB System.
• Temelji na 2/1 Game Forcing, vendar ima številne posebnosti, ki niso povsem enake standardnemu 2/1.
• Uporablja:
  • 5-kartne maje,
  • 1NT = 15–17,
  • Stayman,
  • Jacoby transferje,
  • Negative Double,
  • RKCB,
  • številne lastne dogovore in algoritme.

Pomembno je vedeti, da GIB ni enak standardnemu SAYC niti standardnemu 2/1 GF. Zato se lahko zgodi, da robot licitira drugače, kot bi pričakoval igralec, ki igra običajni 2/1.

Glede na najine prejšnje pogovore ti igraš 2/1 Game Forcing, ki je zelo primeren za BBO, vendar se bo ob igranju z roboti občasno razlikoval od njihovega sistema.

Če želiš, ti lahko pripravim tudi preglednico »GIB sistem proti standardnemu 2/1«, kjer bodo prikazane vse najpomembnejše razlike.

Ker že uporabljaš 2/1 Game Forcing, boš večino sistema GIB hitro prepoznal. Najpomembnejše razlike so naslednje.

Področje	Tvoj sistem 2/1	GIB na BBO
Osnovni sistem	2/1 GF	2/1 GF
Majorji	5-kartni	5-kartni
1NT	15–17	15–17, lahko tudi s 5-kartnim majorjem
2♣	22+ ali GF	Močna umetna 2♣
1NT odgovor po odprtju majorja	Forcing	Forcing
Inverted Minors	Da	Da
Jacoby 2NT	Da	Da
Splinter	Da	Da
Bergen	Po tvojem dogovoru	Ne uporablja klasičnega Bergna
Weak Two	Da	Da, precej discipliniran
Obramba proti 1NT	Landy/Cappelletti (po dogovoru)	Cappelletti
Reverse Drury	Da	Ne
NMF	Da	Omejeno oziroma drugače obravnavano
Law of Total Tricks	Uporabljaš po presoji	Zelo močno vpliva na licitacijo robota

Največje razlike

1. Robot uporablja tudi “Total Points”
   Ne ocenjuje samo HCP, ampak prišteva vrednost kratkosti (singleton, renons) in zato lahko hitreje sili v igro kot človek. (bridgebase.com)
2. Odgovor 1NT je vedno forcing po odprtju majorja
   To je enako tvojemu sistemu. (bridgebase.com)
3. Robot zelo zaupa Zakonu skupnega števila štihov (Law of Total Tricks)
   Zato bo večkrat tekmoval na 3. ali celo 4. nivoju, kjer bi človek morda pasiral. (bridgebase.com)
4. Obramba ni “človeška”
   GIB ne sklepa predvsem iz signalov partnerja, ampak uporablja simulacije možnih razdelitev kart. Zato včasih odigra povsem drugače, kot bi pričakoval izkušen igralec. (bridgebase.com)
5. Jump Shift
   GIB uporablja močan Jump Shift (17+ točk), medtem ko številni pari v sodobnem 2/1 uporabljajo druge dogovore. (bridgebase.com)

Kaj je enako tvojemu sistemu

• ✔ 2/1 Game Forcing
• ✔ 5-kartni majorji
• ✔ Better Minor
• ✔ 1NT forcing
• ✔ Jacoby transferji
• ✔ Jacoby 2NT
• ✔ Splinterji
• ✔ Inverted Minors
• ✔ RKCB
• ✔ Weak Two

Kaj pri igri z roboti najbolj preseneti

• robot pogosto licitira bolj agresivno;
• pogosteje tekmuje zaradi Zakona skupnega števila štihov;
• pri obrambi ne sledi vedno “človeški logiki”;
• včasih odigra navidez nenavadno karto, ker je rezultat izbral na podlagi simulacij in ne pravil, ki jih uporabljajo igralci. (bridgebase.com)

Ker vem, da na BBO igraš predvsem z roboti GIB, ti lahko pripravim tudi celotno slovensko konvencijsko kartico GIB (30–40 strani povzete na 3–4 straneh) z razlago vseh licitacij in posebnosti.

Ko imamo pri licitaciji, če igramo bridž, odpiratelja, nadklicatelja 1, odzivalca in nadklicatelja 2., pri čemer vsi licitirajo. Dejstvo je, da oba para licitirata svoj kontrakt.

Da, v osnovi imaš prav.

Ko v licitaciji sodelujejo vsi štirje igralci:

• Odpiratelj (prvi, ki odpre licitacijo)
• Odzivalec (partner odpiratelja)
• Nadklicatelj 1 (nasprotnik, ki prvi poseže v licitacijo)
• Nadklicatelj 2 (partner nadklicatelja 1)

nastaneta dve partnerski liniji:

1. Odpiratelj + odzivalec
2. Nadklicatelj 1 + nadklicatelj 2

Vsaka partnerska linija poskuša ugotoviti:

• ali ima večino moči (točk),
• ali ima barvni fit,
• kateri je njen najboljši kontrakt.

Zato lahko rečemo, da sta v tekmovalni licitaciji prisotni dve “želji po kontraktu” oziroma dva para, ki se potegujeta za končni kontrakt.

Primer:

• Jug: 1♥
• Zahod: 1♠
• Sever: 2♥
• Vzhod: 2♠
• Jug: 3♥
• Zahod: 3♠

Tukaj:

• NS želita igrati v srcih.
• EW želita igrati v pikih.

Obe strani poskušata doseči svoj najboljši kontrakt ali pa nasprotnike potisniti previsoko.

V sodobnem bridžu zato pogosto govorimo o tekmovalni licitaciji (competitive auction), kjer potekata dve vzporedni raziskavi:

• raziskava kontrakta za naš par,
• raziskava kontrakta za nasprotni par.

To je bistvena razlika od mirne (nekonkurenčne) licitacije, kjer licitira praktično samo ena stran.

Zelo pogosto.

Na turnirskem bridžu se ocenjuje, da je približno:

• 40–50 % vseh razdelitev nekonkurenčnih (licitira predvsem ena stran).
• 50–60 % vseh razdelitev tekmovalnih, kjer v licitacijo poseže tudi nasprotna stran.

Pri delitvah, kjer ima ena stran dolgo barvo (npr. 8+ kart v piku ali srcu) in druga stran prav tako najde fit, je tekmovalna licitacija skoraj neizogibna.

Primer:

• NS imata 9-kartni fit v srcih.
• EW imata 8-kartni fit v pikih.

Takrat se pogosto zgodi:
1♥ – 1♠ – 2♥ – 2♠ – 3♥ – 3♠ – …

Obe strani imata svoj “dom” in se borita za končni kontrakt.

Za začetnike se zdi, da nasprotniki veliko motijo, vendar je to povsem normalen del bridža. Na višjih ravneh je tekmovalna licitacija celo pogostejša, ker igralci agresivneje nadklicujejo in vstopajo v licitacijo.

Približno pravilo:

• Če ima ena stran okoli 25+ FT, bo pogosto sama našla končni kontrakt.
• Če imata obe strani približno 18–22 FT in vsak svoj fit, je zelo verjetna tekmovalna licitacija z dvema različnima željama po kontraktu.

Zato je razumevanje tekmovalne licitacije ena najpomembnejših veščin v bridžu. Pogosto ni vprašanje “kateri kontrakt želimo igrati?”, ampak “katera stran ima pravico do kontrakta in na kateri višini?”.