Look below at the image(s) of what I want to buy

My address:
Janez Cernilec
Strahinj 23
4202 Naklo
Slovenia
e-mail: cernilec@gmail.com

info@liongames.net

Kliknite za | PDF | za spodnjo sliko, ki prikazuje Butler obračun na parskih turnirjih BBO.

Kliknite na spodnjo sliko, da se poveča!

Pri bridžu lahko z odmetavanjem (“odmet”) naredimo dodatne štihе tako, da se znebimo svojih zgubitkov. To je zelo pomembna tehnika pri odigravanju.

Primer ideje:

• Na eni roki imaš dolge, močne karte (npr. ♥AKQJ).
• Na drugi roki pa imaš zgubitke v drugi barvi (npr. ♣).
• Ko pobiraš močne ♥ karte, na drugo roko odmetavaš ♣ zgubitke.
• Tako nasprotniki kasneje ne morejo več pobrati teh ♣ štihov.

To pomeni:

• odmetavanje ne naredi štihа neposredno,
• ampak odstrani zgubitke,
• zato pogodba uspe.

Tipičen primer:

• Imaš 2 zgubitka v ♣.
• V ♥ pa imaš dovolj dolgih visokih kart.
• Na visoke ♥ odvržeš oba ♣.
• Rezultat: ♣ zgubitka “izgineta”.

Pogosto pravimo:

• “odmetal je zgubitke,”
• “vzpostavil je odmet,”
• “dela štihе z odmetavanjem.”

Pri tem so pomembni:

• dolga barva,
• stranski vhodi,
• pravilno časovno zaporedje,
• včasih tudi rezanje z adutom skupaj z odmetom.

V bridžu je zelo pogosta kombinacija:

• rezanje → skrajševanje zgubitkov,
• odmetavanje → odstranjevanje zgubitkov.

Za delanje štihov z odmetavanjem potrebuješ na eni roki dolge visoke ali vzpostavljene karte, na drugi roki pa zgubitke, ki jih lahko odvržeš, ko ti zmanjka kart v igrani barvi.

Če imaš pri odprtju 4 kare in 4 križe, je odvisno predvsem od sistema licitacije.

V standardnem naravnem sistemu (5-kartne majeure) običajno velja:

• pri enako dolgih minorjih (4–4) odpreš 1♦.

Razlog:

• karo je “višji” minor,
• zato lahko kasneje še vedno pokažeš križe,
• licitacija ostane bolj fleksibilna.

Primer:

• ♠ KJ4
• ♥ A83
• ♦ QJ74
• ♣ AK92

→ odprtje: 1♦

Izjema:
V nekaterih sistemih (npr. “better minor”, kratki minor, Precision …) so pravila lahko drugačna.

Da, pri minorjih je ta trditev lahko napačna oziroma nepopolna.

Pravilneje je:

• pri 4–4 v majorjih običajno odpremo nižjo barvo → 1♥ pred 1♠,
• pri 4–4 v minorjih pa v standardnem naravnem sistemu običajno odpremo 1♦, torej višji minor.

Zato splošna trditev »odpiramo najnižjo 4-kartno barvo« ni vedno pravilna.

Pogosto pravilo v standardnem sistemu:

• 4–4 v minorjih → 1♦
• 3–3 v minorjih → 1♣
• 4–4 v majorjih → 1♥

To je povezano z nadaljnjo licitacijo in možnostjo ponovnega opisa razdelitve.

Nekaj utrinkov iz pomladne (zimske) Kozarice. Hvala vsem organizatorjem in čestitke za 1.mesto ekipi Octopus z igralci Malnarič, Jurak, Florjan in Štiglic in paru Romeo Varga in Lidija Šomen (klik).

Kliknite Excelovo tabelo, kjer dobite vse vrste točk, ki se pojavljajo pri bridžu | XLSX | GOOGLOVA PREGLEDNICA = https://tinyurl.com/sesgs-tocke |

V bridžu so bonusi za uspešno odigran kontrakt naslednji:

• Delni kontrakt (partscore) → bonus 50
• Manša (game) →
  • 300 neranljiv
  • 500 ranljiv
• Mali slem (6. nivo) → poleg manše še:
  • 500 neranljiv
  • 750 ranljiv
• Veliki slem (7. nivo) → poleg manše še:
  • 1000 neranljiv
  • 1500 ranljiv

Skupni bonusi tako znašajo:

(Opomba: pri slemih je v skupni številki že vštet bonus za manšo.)

V bridžu se nivoji licitacije običajno imenujejo takole:

• 1. nivo → na prvem nivoju (npr. 1♠, 1NT)
• 2. nivo → na drugem nivoju
• 3. nivo → na tretjem nivoju
• 4. nivo → na četrtem nivoju

Ko ne govorimo o manši, igri ali slemu, lahko rečemo tudi:

• delni kontrakt (partscore) → kontrakt pod igro
• igra (game) → ko dosežemo dovolj kontraktnih točk za igro
• mali slem → 6. nivo
• veliki slem → 7. nivo

Približno velja:

• 1., 2. in pogosto 3. nivo = običajno delni kontrakti
• 3NT, 4♥/♠, 5♣/♦ = igra
  6. nivo = mali slem
  7. nivo = veliki slem

Primeri:

• 2♥ → delni kontrakt
• 3NT → igra
• 6♠ → mali slem
• 7NT → veliki slem

Več si oglejte v PDF

V mesecu maju 2026 smo v razredu 3.b na Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli, ŠC Kranj izvedli turnir v minibridžu. Nastopilo so 4 pari. Odigrali so 3 kroge. Dogodek se je odvijal v okviru 4 ur iz predmeta Poslovanje podjetij, vaje.

Najprej so morali pripraviti borde. Potrebovali so 6 bordov, pri čemer sta bila po 2 borda z enakimi kartami. V igri smo imeli naslednje borde s standardnimi številkami: 1, 5, 2, 6 in 3, 7

Dijaki so 3 razdelitve zložili v borde, pri čemer so bili v bordih:
– 1; 5 razdelitev 1;
– 2; 6 razdelitev 2 in
– 3; 7 razdelitev 3.

Sledilo je igranje minibridža po razporedu, ki ga lahko vidite spodaj. Pri čemer so v stolpcih navedeni pari po številkah, ki so sedeli na NS oziroma na EW. Stolpec Board označuje številko boarda, ki so ga dijaki igrali v posameznem krogu.

Rezultate so sproti beležili v 2 evidenci glede na krog in mizo | PDF |.

S pomočjo zgoraj omenjene evidence so določili končne rezutate turnirja.

Kliknite za Excelovo datoteko tukaj.