Ali to vedno pomeni, da slabo igraš obrambo ali pa da imaš smolo, da igraš z igralcema, ki naredita največ štihov na isti kontrakt kot ostali?

Ne, to nikakor ne pomeni vedno, da slabo igraš obrambo.

Na tej razdelitvi se je zgodilo nekaj drugega:

• Optimalni rezultat (double dummy) je 4♥ = 10 štihov za Vzhod-Zahod (-620 za sever-jug).
• Večina miz je dosegla 10 štihov (620).
• Pri tvoji mizi je Zahod vzel 11 štihov (650), torej enega več od optimuma.

To se lahko zgodi iz več razlogov:

1. Obramba je naredila napako

Najpogostejši razlog. Branilca sta nasprotniku omogočila dodaten štih, ki ga ob najboljši obrambi ne bi smel dobiti.

2. Odigralec je zelo dobro igral

Double dummy analiza predpostavlja, da vsi vidijo vse štiri roke. V praksi lahko odigralec ugane pravilno in pridobi dodaten štih, čeprav teoretično ni zagotovljen.

3. Partner naredi napako

Če si igral obrambo, dodatni štih ni nujno tvoja krivda. Lahko ga je podaril partner.

4. Neugodna izbira nasprotnikov

Da. Pri matchpointih je včasih tudi smola:

• naletiš na par, ki kontrakt odigra bolje od večine,
• drugi pari naredijo obrambne napake,
• ali pa ravno tvoja miza izbere napačen napad.

V tvojem primeru vidimo:

• ti in Malinska sta dobila 19 %.
• Nekdo drug je dobil samo 5 %, ker je prav tako dovolil 11 štihov.
• Eden od parov je dobil 100 %, ker je dosegel samo 8 štihov v 4♥ (rezultat +200).

Zato iz ene same razdelitve ni mogoče sklepati, da si slabo branil. Za tak zaključek bi bilo treba pogledati potek igre (“Play”) in ugotoviti:

• ali je obstajal obrambni manever, ki bi zagotovo zadržal odigralca na 10 štihih,
• kdo ga je zgrešil,
• ali pa je odigralec preprosto uspešno ugibal.

Pri bridžu je povsem normalno, da na posamezni razdelitvi dobiš 0–20 %, čeprav nisi naredil očitne napake. Pomembnejše je, ali se takšni rezultati ponavljajo zaradi istih obrambnih odločitev.

Prav imaš. V sistemu 2/1 GF zaporedje 1♥ – 2♠ sploh ni 2 na 1 odgovor.

Razlog je natanko ta, ki si ga navedel:

• Po odprtju 1♥ lahko odzivalec z 4+ piki licitira 1♠.
• Zato licitacija 2♠ preskoči nivo 1 in je jump shift (preskok v novo barvo).

V klasičnem 2/1 GF so pravi 2 na 1 odgovori po odprtju 1♥:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦

Ker je nova barva licitirana na nivoju 2 in je ni bilo mogoče licitirati že na nivoju 1.

Kaj pa pomeni 1♥ – 2♠?

To je odvisno od partnerskega dogovora. Najpogostejše možnosti so:

• močan jump shift (starejši pristop): zelo močna roka, približno 16+ točk in 6+ pikov;
• šibek jump shift: približno 5–9 točk in 6 pikov (pogosto na tekmovanjih parov);
• nekateri pari imajo posebne umetne pomene.

Če na BBO uporabljaš običajno kartico 2/1 GF, je pogosto označeno:
“Jump shifts = weak” ali “Jump shifts = strong”. To je treba preveriti na kartici sistema.

Torej tvoja začetna razlaga »6 pikov in 6–11 točk« je lahko pravilna samo če se s partnerjem dogovorita za šibke jump shifte, ni pa to privzeti pomen licitacije 1♥–2♠ v vseh sistemih.

Da. Sistem 2/1 GF ima več imen oziroma je del širše družine sistemov:

• 2/1 Game Force (2/1 GF) – najpogostejše ime.
• Two Over One Game Force – polno angleško ime.
• Modern Standard American – mnogi ga tako imenujejo, ker je danes prevladujoča oblika standardnega ameriškega sistema.
• Standard American with 2/1 – Standard American z dodatkom 2/1 GF.
• 5-card majors – pogosto je navedeno kot ena od glavnih značilnosti sistema.

Na tekmovalnih karticah BBO pogosto vidiš zapise:

• 2/1 GF
• 2/1
• 2/1 Game Force
• Std American, 2/1
• SA + 2/1

Ni pa isto kot:

• SAYC (Standard American Yellow Card) – starejša in nekoliko preprostejša različica standardnega ameriškega sistema.
• Precision – močan klub, popolnoma druga družina sistemov.
• Acol – angleški sistem s 4-kartnimi majorji.

Če nekoga na BBO vprašaš:

“Do you play 2/1 GF?”

ali

“Do you play Two Over One Game Force?”

bo vsak razumel, da govoriš o sodobnem standardnem ameriškem sistemu s forsirajočimi odgovori 2 na 1.

Če govorimo o miselni zahtevnosti, so bridžu najbližje predvsem:

1. Šah – zahteva strateško načrtovanje, računanje variant in dolgoročno razmišljanje. Razlika je, da ni elementa skritih informacij in partnerstva.
2. Go – mnogi ga imajo za še globljo strateško igro od šaha. Poudarek je na pozicijski presoji in dolgoročnem vplivu potez.
3. Poker – podobno kot bridž vsebuje nepopolne informacije, verjetnostni račun in branje nasprotnikov, vendar brez partnerskega sodelovanja.
4. Backgammon – združuje strategijo in verjetnost zaradi metov kock.
5. Skat – zelo cenjena nemška miselna kartaška igra z veliko taktične globine.
6. Preferans – zahtevna igra z licitacijo in odigravanjem, nekoliko sorodna bridžu.

Kar pa bridž dela poseben, je kombinacija:

• logičnega sklepanja,
• teorije verjetnosti,
• spomina,
• komunikacije s partnerjem,
• licitacije,
• odigravanja in obrambe.

Zato mnogi menijo, da je med družabnimi igrami prav bridž najkompleksnejša miselna igra na svetu. Ni naključje, da ga priznava World Bridge Federation in da ga pogosto imenujejo »šah s kartami in partnerjem«.

Za promocijsko besedilo tečaja bi lahko zapisali:

»Po miselni zahtevnosti bridž pogosto primerjajo s šahom in igro Go, vendar je edinstven zaradi kombinacije strategije, logike, verjetnosti in sodelovanja s partnerjem.«

Tarok

Tarok je vsekakor med zahtevnejšimi miselnimi igrami, vendar ga večina strokovnjakov uvršča nekoliko nižje od bridža.

Približna lestvica miselne zahtevnosti bi bila:

1. Bridge
2. Go
3. Šah
4. Tarok
5. Poker
6. Preferans

Tarok zahteva:

• dobro štetje kart,
• načrtovanje odigravanja,
• ocenjevanje verjetnosti,
• pomnjenje padlih kart,
• sodelovanje s partnerjem (v partnerskih oblikah).

V primerjavi z bridžem pa ima:

• precej enostavnejšo licitacijo,
• manj standardizirano komunikacijo med partnerjema,
• manj razvito tekmovalno teorijo,
• manj možnosti za natančno sklepanje o razdelitvi kart.

Če bi uporabili šolsko primerjavo:

• Tarok je kot zelo zahteven rekreativni šport.
• Šah je kot državno prvenstvo.
• Bridž pa kot olimpijska disciplina, kjer moraš poleg igre usklajeno sodelovati še s partnerjem.

Zato se med igralci pogosto reče, da je tarok odlična priprava za bridž, medtem ko je prehod iz taroka v bridž običajno lažji kot obratno.

Kako se dodeljujejo točke na turnirjih bridža | HTML |?

1. SISTEM LICITIRANJA V ANGLEŠČINI

I play the 2/1 GF system with RKCB 3014, Stayman, transfers, Rule of 20 openings, 1NT (15–17), 2NT (20–21), strong 2♣ openings, Weak 2, Bergen Raises, Jacoby 2NT, Splinters, Inverted Minors, Drury, Landy, Cue Bids, Long Suit Trial Bids, Negative Doubles, Takeout Doubles, Support Doubles, and Strong Redoubles.

2/1 GF = Two Over One Game Force – a response of 2 in a new suit after partner opens 1♥ or 1♠ is game-forcing.

RKCB 3014 = Roman Key Card Blackwood 3014 – asks for key cards when investigating a slam (5♣ = 0 or 3 key cards, 5♦ = 1 or 4).

Stayman – after a 1NT opening, asks for a 4-card major.

Xfers = Transfers – transfer bids after 1NT (2♦→♥, 2♥→♠).

R20 = Rule of 20 – may open with fewer than 12 HCP if the Rule of 20 is satisfied.

1NT 15-17 – 1NT opening shows 15–17 HCP.

2NT 20-21 – 2NT opening shows 20–21 HCP.

2♣ 22+ – 2♣ opening shows 22+ HCP or a very strong hand.

W2 = Weak Two – weak two-level opening bids.

Bergen = Bergen Raises – responses after a major-suit opening that distinguish the strength of support.

Jacoby 2NT – game-forcing raise of partner’s major with strong support.

Splinter – a jump bid showing shortness (singleton or void) and support for partner’s suit.

Inv. Minors = Inverted Minors – inverted minor-suit raises.

Drury – convention used to check the strength of a third- or fourth-seat opening bid.

Landy – defense against a 1NT opening.

Cue Bids – control-showing bids (ace, king, singleton, or void) after a fit has been established.

LST = Long Suit Trial Bids – game tries after a major-suit fit has been found.

Neg X = Negative Double – responder’s negative double after an opponent’s overcall.

TO X = Takeout Double – takeout double showing support for the unbid suits.

Supp X = Support Double – support double showing exactly three-card support for partner’s suit.

Strong XX = Strong Redouble – a strong redouble, usually after an opponent’s takeout double.

BBO Summary:

2/1 GF, RKCB3014, Stayman, Xfers, R20, 1NT15-17, 2NT20-21, 2♣22+, W2, Bergen, Jacoby2NT, Splinter, Inv.Minors, Drury, Landy, Cue Bids, LST, Neg X, TO X, Supp X, Strong XX

2. SISTEM LICIRANJA V SLOVENŠČINI

Igram 2/1 GF system with RKCB 3014, Stayman, transfers, Rule of 20 openings, 1NT (15–17), 2NT (20–21), strong 2♣ openings, Weak 2, Bergen Raises, Jacoby 2NT, Splinters, Inverted Minors, Drury, Landy, Cue Bids, Long Suit Trial Bids, Negative Doubles, Takeout Doubles, Support Doubles, and Strong Redoubles.

• 2/1 GF = Two Over One Game Force – odziv 2 v novi barvi na partnerjevo odprtje 1♥ ali 1♠ sili vsaj do igre.
• RKCB3014 = Roman Key Card Blackwood 3014 – spraševanje po ključnih kartah za slem (5♣ = 0 ali 3, 5♦ = 1 ali 4).
• Stayman – po odprtju 1NT vprašamo za 4-kartni major.
• Xfers = Transfers – transferji po 1NT (2♦→♥, 2♥→♠, 2♠→3♣, 2NT→3♦).
• R20 = Rule of 20 – odpiramo z manj kot 12 TP, če velja pravilo 20.
• 1NT15-17 – odprtje 1NT kaže 15–17 TP.
• 2NT20-21 – odprtje 2NT kaže 20–21 TP.
• 2♣22+ – odprtje 2♣ kaže 22+ TP ali zelo močno karto.
• W2 = Weak Two – šibko odprtje na višini 2.
• Bergen = Bergen Raises – odgovori po odprtju majorja za razlikovanje moči podpore.
• Jacoby2NT = Jacoby 2NT – forsirajoč dvig majorja z močnim fitom.
• Splinter – skok z enojcem ali praznino in podporo partnerjevi barvi.
• Inv. Minors = Inverted Minors – obrnjeni dvigi minorjev.
• Drury – preverjanje moči odprtja po odprtju v 3./4. poziciji.
• Landy – obramba proti 1NT.
• Cue Bids – licitacija kontrole (as, kralj, enojec, praznina) po najdenem fitu.
• LST = Long Suit Trial Bids – poskus za igro po najdenem fitu.
• Neg X = Negative Double – negativna kontra odzivalca po nasprotnikovem nadklicu.
• TO X = Takeout Double – informativna kontra, ki kaže podporo nelicitiranim barvam.
• Supp X = Support Double – suport kontra, ki kaže natanko 3-kartno podporo partnerjevi barvi.
• Strong XX = Strong Redouble – močna rekontra, običajno po informativni kontri nasprotnika.

Tvoj zapis v BBO v prevodu pomeni:

Igram sistem 2/1 GF, uporabljam RKCB 3014, Staymana, transferje, pravilo 20, 1NT 15–17, 2NT 20–21, močno odprtje 2♣, šibke dvojke, Bergenove dvige, Jacoby 2NT, splinterje, inverted minors, Druryja, Landyja, kontrolne licitacije, Long Suit Trial Bids, negativno, informativno in suport kontro ter močno rekontra.

V bridžu je licitacijska sekvenca zaporedje licitacij vseh igralcev od začetka licitacije do njenega konca.

Primer:

• Jug: 1♥
• Zahod: pas
• Sever: 2♣
• Vzhod: pas
• Jug: 2♠
• Zahod: pas
• Sever: 4♥
• vsi pas

Celotna licitacijska sekvenca je:

1♥ – pas – 2♣ – pas – 2♠ – pas – 4♥ – pas – pas – pas

V tvojem izseku piše:

“…prvih petin, ki sledijo mažorskemu odprtju (1♠ oziroma 1♥), licitacijo 1♦–2♣ pa bomo obravnavali v poznejših poglavjih.”

To pomeni, da bodo obravnavali določene zaporedne licitacije (sekvence) po odprtju 1♥ ali 1♠, npr.:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦
• 1♠ – 2♣
• 1♠ – 2♦
• 1♥ – 2♥

V sistemu 2/1 Game Force so posebej pomembne sekvence:

• 1♥ – 2♣
• 1♥ – 2♦
• 1♠ – 2♣
• 1♠ – 2♦

ker odziv 2♣ ali 2♦ predstavlja 2-over-1 odziv, ki ustvari game forcing situacijo.

Torej: licitacijska sekvenca = zaporedje vseh licitacij v določeni licitaciji oziroma dražbi.

V tej licitaciji je ključ v tem, da je bil fit v srcih že dogovorjen:

• 1♥ – 3♥

Odziv 3♥ je limit raise ali invitacijska/premočna podpora (odvisno od sistema), vendar nedvoumno potrdi, da so srca adut.

Ko je adut že dogovorjen, se kasnejše nove barve na višini 3 ali 4 običajno ne licitirajo več kot naravne barve, ampak kot kontrole za slam.

Zato:

• 3♠ = kontrola v piku (as, kralj, praznina ali enojec – odvisno od dogovora)
• 4♦ = kontrola v kari

To je tako imenovana cue-bid licitacija kontrol.

Poglej roki:

Sever:

• ♠ A92
• ♥ JT832
• ♦ 7
• ♣ AKQJ

Jug:

• ♠ KJT3
• ♥ Q754
• ♦ AT62
• ♣ 5

Po 1♥ – 3♥ ima odpiratelj zelo močno roko (19 FT) in vidi možnost slama. Zato začne kazati kontrole:

• 3♠ = prva kontrola v piku (♠A)
• 4♦ = prva kontrola v kari (♦A)

Nato:

• 4NT = RKCB
• 5♦ = 1 ključna karta (v sistemu 3014)
• 5♥ = ustavitev v igri

Kako vemo, da 3♠ ni naravna?

Ker po dogovorjenem fitu v srcih:

1. ni več potrebe iskati druge barve za igro,
2. 3♠ ne more biti forsiranje za pikov kontrakt,
3. zaporedje 3♠–4♦–4NT je tipično zaporedje kazanja kontrol pred RKCB.

Praktično pravilo:

👉 Če je fit že potrjen in partner začne licitirati nove barve na višini 3 ali 4, so to skoraj vedno kontrole (cue-bidi), ne pa nova naravna barva.

V tvojem primeru je 3♠ skoraj zagotovo prva kontrola v piku, ne pa predlog za igranje v pikih.

1. in 2. kontrola

Ne povsem. Pri kontrolah v bridžu običajno velja:

1. kontrola (first-round control)

Omogoča, da nasprotniki ne morejo takoj vzeti štih v tej barvi.

To so:

• As
• Praznina (renons)

Primer:

• ♠Axxx → 1. kontrola
• ♠– → 1. kontrola

2. kontrola (second-round control)

Omogoča, da nasprotniki ne morejo vzeti drugih dveh zaporednih štihov v tej barvi.

To so:

• Kralj
• Enojec (singleton)

Primer:

• ♠Kxxx → 2. kontrola
• ♠7 → 2. kontrola

Zato je pravilna tabela:

Kontrola	Karte
1. kontrola	As ali praznina
2. kontrola	Kralj ali enojec

Če imaš:

• ♠AKxx → imaš 1. in 2. kontrolo.
• ♠Kx → imaš samo 2. kontrolo.
• ♠x → imaš samo 2. kontrolo.
• ♠– → imaš 1. kontrolo.

V sodobnem cue-bidiranju po dogovorjenem fitu večina parov najprej kaže 1. kontrolo, šele nato 2. kontrolo, če je to potrebno za raziskovanje slama.

Katero kontrolo kažemo?

Pri kontrolni licitaciji (cue bid) se običajno ne pove posebej, ali kažeš 1. ali 2. kontrolo. To partner sklepa iz kart in iz nadaljnjega poteka licitacije.

1. kontrola pomeni:

• as (A),
• enojec,
• praznina.

2. kontrola pomeni:

• kralj (K),
• dvojec pri dogovorjenih metodah (redkeje in odvisno od sistema).

Primer:

1♥ – 3♥ (fit)
4♣

Licitacija 4♣ kaže kontrolo v križu. Lahko je:

• ♣A (1. kontrola),
• enojec ♣,
• praznina ♣,
• ali ♣K (2. kontrola),

odvisno od sistemskega dogovora.

Kako potem veš katera kontrola je?

Pri večini sodobnih sistemov velja:

• Prva kontrola se pokaže pred drugo kontrolo.
• Če partner pokaže kontrolo v barvi, v kateri nasprotniki ne morejo vzeti prvih dveh štihov, imaš kontrolo.
• Če oba partnerja licitirata kontroli po vrsti, lahko pogosto sklepaš, da je manjkajoča kontrola ravno problematična barva.

Primer:

1♠ – 3♠
4♣ – 4♦ – 4♥

Oba partnerja kažeta kontrole. Običajno se najprej kažejo prve kontrole, šele nato druge.

Italijanske kontrole (najpogostejša metoda)

• Prva kontrola (A, enojec, praznina) ima prednost.
• Če imaš samo drugo kontrolo (K), jo lahko pokažeš, ko je prva kontrola že pokazana ali je ni mogoče pokazati.

Zato samo iz licitacije 4♣ pogosto ne moreš vedeti, ali gre za A, K, enojec ali praznino. To postane jasno šele iz:

• celotne licitacije,
• moči roke,
• kasnejšega RKCB/Blackwood spraševanja,
• in partnerjevega nadaljevanja.

V sodobnem slovenskem tekmovalnem bridžu je najpogostejši dogovor:
1. kontrole se licitirajo pred 2. kontrolami. Zato je prva domneva pri cue bidu običajno 1. kontrola, ne 2. kontrola.

Ko imamo pri licitaciji, če igramo bridž, odpiratelja, nadklicatelja 1, odzivalca in nadklicatelja 2., pri čemer vsi licitirajo. Dejstvo je, da oba para licitirata svoj kontrakt.

Da, v osnovi imaš prav.

Ko v licitaciji sodelujejo vsi štirje igralci:

• Odpiratelj (prvi, ki odpre licitacijo)
• Odzivalec (partner odpiratelja)
• Nadklicatelj 1 (nasprotnik, ki prvi poseže v licitacijo)
• Nadklicatelj 2 (partner nadklicatelja 1)

nastaneta dve partnerski liniji:

1. Odpiratelj + odzivalec
2. Nadklicatelj 1 + nadklicatelj 2

Vsaka partnerska linija poskuša ugotoviti:

• ali ima večino moči (točk),
• ali ima barvni fit,
• kateri je njen najboljši kontrakt.

Zato lahko rečemo, da sta v tekmovalni licitaciji prisotni dve “želji po kontraktu” oziroma dva para, ki se potegujeta za končni kontrakt.

Primer:

• Jug: 1♥
• Zahod: 1♠
• Sever: 2♥
• Vzhod: 2♠
• Jug: 3♥
• Zahod: 3♠

Tukaj:

• NS želita igrati v srcih.
• EW želita igrati v pikih.

Obe strani poskušata doseči svoj najboljši kontrakt ali pa nasprotnike potisniti previsoko.

V sodobnem bridžu zato pogosto govorimo o tekmovalni licitaciji (competitive auction), kjer potekata dve vzporedni raziskavi:

• raziskava kontrakta za naš par,
• raziskava kontrakta za nasprotni par.

To je bistvena razlika od mirne (nekonkurenčne) licitacije, kjer licitira praktično samo ena stran.

Zelo pogosto.

Na turnirskem bridžu se ocenjuje, da je približno:

• 40–50 % vseh razdelitev nekonkurenčnih (licitira predvsem ena stran).
• 50–60 % vseh razdelitev tekmovalnih, kjer v licitacijo poseže tudi nasprotna stran.

Pri delitvah, kjer ima ena stran dolgo barvo (npr. 8+ kart v piku ali srcu) in druga stran prav tako najde fit, je tekmovalna licitacija skoraj neizogibna.

Primer:

• NS imata 9-kartni fit v srcih.
• EW imata 8-kartni fit v pikih.

Takrat se pogosto zgodi:
1♥ – 1♠ – 2♥ – 2♠ – 3♥ – 3♠ – …

Obe strani imata svoj “dom” in se borita za končni kontrakt.

Za začetnike se zdi, da nasprotniki veliko motijo, vendar je to povsem normalen del bridža. Na višjih ravneh je tekmovalna licitacija celo pogostejša, ker igralci agresivneje nadklicujejo in vstopajo v licitacijo.

Približno pravilo:

• Če ima ena stran okoli 25+ FT, bo pogosto sama našla končni kontrakt.
• Če imata obe strani približno 18–22 FT in vsak svoj fit, je zelo verjetna tekmovalna licitacija z dvema različnima željama po kontraktu.

Zato je razumevanje tekmovalne licitacije ena najpomembnejših veščin v bridžu. Pogosto ni vprašanje “kateri kontrakt želimo igrati?”, ampak “katera stran ima pravico do kontrakta in na kateri višini?”.

Look below at the image(s) of what I want to buy

My address:
Janez Cernilec
Strahinj 23
4202 Naklo
Slovenia
e-mail: cernilec@gmail.com

info@liongames.net