Da — to je naslednja stopnja štetja pri obrambi. Ni dovolj vedeti samo, da ima izvajalec npr. 3 karte v ♥. Veliko pomembneje je ugotoviti, katere tri karte ima: ali so med njimi figure (A, K, Q, J) ali samo nizke številčne karte.

Recimo, da je v ♥ stanje:

• miza: ♥ Q 8 4
• ti: ♥ A 10 6
• partner je začel s ♥ K
• izvajalec je dal ♥ 3

Že po prvem vzetku začneš sestavljati ne samo 3–3–4–3 ali podobne dolžine, ampak tudi lokacije figur in pomembnih številčnih kart.

Zakaj je to tako pomembno?

Če veš samo:

Izvajalec ima 3 ♥.

je to koristna informacija.

Če pa ugotoviš:

Izvajalec ima približno ♥ J 9 3,

je informacija veliko močnejša. Zdaj lahko računaš konkretne vzetke.

Pri obrambi zato ves čas spremljaš predvsem manjkajoče figure in visoke vmesne karte. Ni nujno, da si zapomniš vsako dvojko in trojko. Pomembne so A, K, Q, J, 10 in včasih 9 ali 8.

Na primer, če vidiš:

Miza: ♥ Q 10 8
Ti: ♥ A 7 5

potem med pomembnimi kartami ne vidiš:

♥ K, J, 9

Če partner med igro pokaže ♥K, si že rešil eno neznanko. Če nato izvajalec odigra ♥J, veš še več. Ostaja ♥9 in iz poteka igre ter counta lahko pogosto ugotoviš, kdo jo ima.

To lahko pripelje celo do položaja, ko ima izvajalec še 5 kart, ti pa si lahko v glavi skoraj povsem predstavljaš:

♠ K 9
♥ J
♦ Q 8

Takrat praktično igraš z odprtimi kartami, čeprav izvajalčevih kart dejansko ne vidiš.

Torej imamo dve različni vrsti informacij

1. Distribucija oziroma count:
»Izvajalec ima 5♠–2♥–3♦–3♣.«

2. Lokacija kart:
»Izvajalec ima ♠K in ♠J, ♥ nima več, ♦Q je verjetno pri partnerju …«

Najboljša obramba združi oboje.

Najprej ugotavljaš koliko kart ima kdo, nato pa iz licitacije, odigravanja, signalov in kart, ki jih vidiš, postopoma ugotavljaš še katere karte so to.

In tu postane zelo zanimivo: če dobro šteješ, lahko v končnici pogosto natančno določiš vseh zadnjih 4–5 kart izvajalca. Takrat lahko izbereš pravilno obrambo brez ugibanja.