Vir: Zadel, Marjan. Zaporna (baražna) odprtja in odprtja “Weak 2”. Ljubljana: Bridge akademija.
Različne licitacije & odigravanje
1. ZAPORNO ODPRTJE
1. Kaj je zaporno odprtje?
Zaporna odprtja so odprtja na tretji in četrti stopnji v vseh barvah in minorska odprtja na peti stopnji. Takšna odprtja kažejo najmanj 7-kartno barvo, pri čemer pa moč lista ne dosega moči 11 FT. Čeprav taki listi ne dosegajo moči običajnih odprtij, pa vendar omogočajo pobrati precejšnje število štihov, če za aduta napovemo dolgo barvo.
1. primer: licitacijska sekvenca: 3♠-pass-pass-pass (ataka W: 3♣)
Imamo baržno odprtje na 3. nivoju (dolge barve so dodatne vrednosti). NS imata 18 figurnih točk. EW imata 22 figurnih točk. Točkovno je dokaj šibek list, naredimo pa smo veliko štihov (9 štihov).
2. Zakaj odpiramo zaporno?
Doslej smo svoje liste obravnavali na konstuktiven način, da smo z njimi iskali kontrakt, ki ga lista obeh soigralcev omogočata. Drugi motiv igralca v licitaciji je ovirati nasprotnika pri iskanju njunega optimalnega kontrakta. To najlažje dosežemo, da jima s svojo napovedjo vzamemo čim več licitacijskega prostora. Do pravega kontrakta boste prišla težje, če bosta imela možnost odpreti na tretji ali četrti stopnji, preden si uspeta začeti izmenjavati informacije. Zaporna odprtja dajejo tudi zelo jasno sliko o vašem listu našemu soigralcu, da bo zlahka določil končni kontrakt, v primeru, da oceni, da igra pripada naši strani.
3. Kakšno je tveganje?
Zaporna odprtja so po moči šibka, obstaja tveganje, da se bosta nasprotnika odločila tako odprtje kontrirati in zaslužiti z njegovim rušenjem. Na rezultat, ki ga bosta zapisala, odločilno vpliva stanje ranljivosti odpirateljeve strani. V drugi manši “stane” v kontri prvi padec 200 točk in vsi naslednji po 300 točk. V prvi manši pa “stane” v kontri prvi padec 100 točk, naslednja dva po 200 točk in vsi naslednji po 300 točk. Iz povedanega sledi, da mora biti igralec pri zapornih odprtjih v drugi manjši bolj previden kot v prvi manši.
2. primer: licitacijska sekvenca: 3♠-pass-4♠-pass-pass-pass (ataka W: ♥Q)
Z 20 točkami lahko naredimo manšo, ker imamo dolgo barvo (7 kart). Če imamo dolgo barvo, bomo naredili več štihov, točk pa potrebujemo manj.
Ko ne obstajajo dolge barve (7 in več kart v barvi) [naredimo več štihov], potrebujemo za manjšo v majorju 25 do 26 figurnih točk.
4. Kako visoko bomo odprli?
Splošno načelo pri zapornih odprtjih je, da odpremo tako visoko, kot je le mogoče. V nadaljevanju ne licitiramo, razen, če nas k temu ne prisili soigralec s svojo obvezujočo napovedjo.
Kako visoko bomo zaporno odprli, je odvisno od števila igralnih štihov v listu in od stanja ranljivosti.
Predpostavili bomo, da nam soigralec s svojim listom ne bo prinesel nobenega štiha in temu številu bomo prišteli 3, če smo v prvi manši oziroma 2, če smo v drugi. To pravilo imenujemo “Pravilo 500”. Toliko “stanejo” naši padci, če nas nasprotnika kontrirata in če nam soigralec s svojim listom ne prinese niti enega štiha. Število 500 je okvirna vrednost manšnega kontrakta, ki ga skoraj zagotovo imata nasprotnika, če ima odpiratelj šibek list, njegov soigralec pa je brez vzetka. V takem primeru rezultat minus 500, ki ga bomo zabeležili, morda sploh ne bo slab ali bo celo izvrsten.
Da bi ocenili, koliko štihov vam prinese list, poglejmo tri najvišje karte v svoji dolgi barvi. Za vsako izmed figur A, K in Q štejemo po en štih. Kliknite za PDF (štetje štihov)!
Nato temu številu prištejemo število kart, ki jih imamo več od tri. Rezultat nam pove, na koliko štihov lahko v povprečju računamo s to barvo. Če imamo izven te barve še kakšnega asa ali kralja, prištejemo en štih za asa oziroma 1/2 štiha za kralja. V primeru, da imamo 3 ali več kartno podporo, lahko dodamo še štihe za kratkost: 1/2 štiha za enojec in en štih za praznino.
Pravilo 500:
Zaporno odprtje v drugi manši obljublja 2 štiha manj od odprtne napovedi.
Zaporno odprtje v prvi manši obljublja 3 štihe manj od odprtne napovedi.
5. Odzivi na zaporna odprtja
Soigralec, ki je odprl z zapornim odprtjem, računa na 2 oziroma 3 štihe v našem listu, da sploh opravi svoj kontrakt. Da bi se podali v licitacijo, moramo zato imeti več od tega. Pri tem štejejo samo hitri štihi: asi in kralji, z adutno podporo tudi enojci oziroma praznine.
S šibkim listom ne “rešujemo” partnerja. Pasiramo!
Izračunamo , koliko štihov obljublja odpiratelj s svojim odprtjem. V 1. manši (zelena barva) odštejemo od stopnje odprtja 3. V 2. manši (rdeča barva) pa 2.
Ocenimo, koliko štihov prinaša naš list:
a.) po 1 za A, K ali Q v odpirateljevi barvi;
b.) v drugih barvah 2 za AK, 1,5 za AQ, 1 za A, 1 za KQ, 0,5 ZA K
c.) z adutno podporo prištejemo še 0,5 za vsak enojec in 1 za vsako praznino.
Seštejemo svoje in odpirateljeve štihe:
– če seštevek ne presega odprtja, pasiramo;
– če je seštevek višji, napovemo manšo (če že ni napovedana);
– če je seštevek 12 in nama ne manjkata 2 asa, napovemo mali slem;
– po odprtju 3♣ oziroma 3♦ lahko z močnim uravnoteženim listom in zadrži v stranskih barvah poskusimo 3 brezaduta.
3. primer: licitacijska sekvenca: 3♥-pass-pass-pass (ataka W: 10♦)
South ima 6 štihov in 3 (v primeru kontre zaradi neranljivosti lahko 3 pade), skupaj ima 9 štihov. Licitira 3♥, ker partner (odzivalec) ni dvignil barve na 4. nivo.
2. ODPRTJA “WEAK TWO”
Odprtje na nivoju 2 je tradicionalno pomenilo, da smo premočni za odprtje na prvem nivoju. Ta pristop se izkaže kot dober, ko imamo močan “list”, vendar se le-te bolj redko pojavijo. Zaradi tega se večina igralcev bridža odloči, da za vse močne “liste” uporablja odprtje 2♣ in vsa ostala odprtja na nivoju 2 uporablja kot šibka (“weak two”), ki so veliko bolj pogosta.
Odprtje “weak two” kaže “list”, ki so točkovno pod odprtjem ter potrebujejo dobro 6-kartno barvo.
Disciplinirana uporaba “weak two” služi dvema namenoma:
– baražiranje nasprotnikov, saj jim s to licitacijo vzamemo veliko prostora za njihovo licitacijo;
– partnerju precej natančno opišemo “list” in mu s tem olajšamo njegovo licitacijo.
1. Osnovne karakteristike odprtja “Weak 2”
a.) moč: 6-10 točk;
b.) kvaliteta barve: 6-kartna barva z dvema izmed 3 top figur (A, K, Q) ali s tremi izmed 5 figur (A, K, Q, J, 10). V ugodni manši je lahko minimum QT9xxx, v neugodni manši pa je minimum KQxxxx
c.) ostalo: licitacija “weak two” v principu zanika 4+ karte v drugi majorski barvi. Nekateri pari imajo dogovor, da “list” ne sme vsebovati praznine oziroma enojcev.
2. Odgovori na odprtje “weak two”
a.) pass: brez podpore mora odzivalec pasirati z večino “listi”, ki vsebujejo 15 ali manj HCP (figurnih točk).
1. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-pass-pass (ataka W: ♠7)
b.) napoved nove barve: kaže 5+ kartno barvo in “močan list”. To je forsing. Partner je dolžan dodatno opisati svoj “list”. Ponovitev licitirane barve je najbolj šibka licitacija.
2. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-3♥-pass-4♥-pass-pass-pass (ataka W: ♥2)
c.) dvig na nivo 3: Kaže 3 kartno podporo in ni vabilo. To je zaporna licitacija z namenom otežiti nasprotnikom pot do njihovega pravega kontrakta. Odpiratelj mora pasirati.
3. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-3♠-pass-pass-pass (ataka W: 5♦)
d.) dvig na nivo 4 (manša): ta dvig lahko kaže dva zelo različna “lista”. Odzivalec ima lahko šibek “list” z dobro podporo in je licitiral zaporno.
4. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-4♠-pass-pass-pass (ataka W: 5♦)
Ali pa ima močan “list” in meni, da bo partner naredil igro. S to licitacijo povzročimo veliko težav nasprotnikom, saj ne vedo, ali je odzivalec napovedal manšo z močnim ali šibkim “listom”. Odpiratelj je vedno dolžan pasirati!
5. primer: Licitacijska sekvenca: 2♠-pass-4♠-pass-pass-pass (ataka W: 2♥)
e.) 3NT: to je zaključna napoved. Odpiratelj je dolžan pasirati! Kaže močan “list” ponavadi z enim dolgim minorjem iz z zadržki v preostalih barvah. Imeti mora tudi nekaj kart v barvi odprtja Weak 2.
6. primer: Licitacijska sekvenca: 2♠-pass-3NT-pass-pass-pass (ataka W: 3♥)
f.) 2NT: To je umetna napoved (vprašanje), ki zahteva od odpiratelja, da opiše svoj “list”. Licitacija 2NT je forsing. Odpiratelj ne sme pasirati. Našega partnerja, odzivalca zanima, ali imamo minimalen list 6 do 8 figurnih točk ali maksimalen list 9 do 10 figurnih točk. Ima pa tudi vsaj 14 točk.
Dodatne vrednosti kot odziv na 2NT:
a.) Z minimalnim “listom” (6-8 točk) ponovimo svojo barvo na nivoju 3.
7. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-2NT-pass-3♠-pass-pass-pass (ataka W: 7♠)
b.) Z maksimalnim “listom” licitiramo novo barvo, v kateri imamo dodatne vrednosti (A, K, Q). Ta figura v drugi barvi se v angleščini imenuje Features (slo. dodatne vrednosti). Če imamo dodatne vrednosti v dveh barvah, potem licitiramo tisto barvo, v kateri imamo več vrednosti oziroma v primeru, ko imamo enake vrednosti, licitiramo nižjo barvo po rangu.
8. primer: Licitacijska sekvenca: 2♠-pass-2NT-pass-3♥-pass-pass-pass (ataka W: K♥)
c.) Licitacija 3NT kaže AKQXXX v barvi odprtja.
9. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-2NT-pass-3NT-pass-pass-pass (ataka W: K♥)
d.) Licitacija 4 (v barvi odprtja) kaže zelo dobro barvo (ne AKQxxx), ki ne potrebuje partnerjeve podpore (KQJT9x, AQJTxx).
10. primer: licitacijska sekvenca: 2♠-pass-2NT-pass-4♠-pass-pass-pass (ataka W: 7♦)
